Izhodišče razprave na okrogli mizi o manjšinskih knjižnicah in tujejezičnih zbirkah v funkciji medkulturnega dialoga je bil evropski demokratični standard, da manjšinam pripada pravica do negovanja lastne kulture, k čemur praviloma sodijo tudi manjšinske knjižnice.
Prispevek podaja kratek pregled knjižnic s slovenskim gradivom na ozemlju, kjer je zgodovinsko prisotna slovenska skupnost v Italiji. Kratkemu opisu šolskih, občinskih in društvenih knjižnic sledi opis dejavnosti osrednje knjižnice Slovencev v Italiji – Narodne in študijske knjižnice v Trstu.
V 24 državah Evrope se nahaja 52 avstrijskih čitalnic. Svojim uporabnikom omogočajo dostop do gradiva in informacij, promovirajo nemški jezik in organizirajo razne prireditve – filmske večere, mednarodna posvetovanja, literarne večere.
Prispevek prikazuje stanje v avstrijskih splošnih knjižnicah s poudarkom na avtomatizaciji poslovanja in spletnih katalogih. Prikazan je razvoj Slovenske študijske knjižnice, njen pomen za slovensko manjšino ter njeno mesto tako v avstrijskem kot v slovenskem knjižničnem sistemu. Dotakne se tudi bibliografije koroških Slovencev, ki jo izdeluje avtorica tega prispevka.
Seminar ELAG 2007 z naslovom Knjižnica 2.0 je bil od 9. do 11. maja v Barceloni, v pokrajina Kataloniji, ki je na prehodu iz 19. v 20. stoletje veljala za najrazvitejšo evropsko pokrajino.
V okviru letošnje konference ALA (Združenje ameriških knjižnic) v Washingtonu od 21. do 27. junija 2007 sem se udeležila tudi dvodnevne predkonference sekcije ALCTS (Association for Library Collections and Technical Services) na temo obdelave zbirk.
V Varšavi na Poljskem je od 3. do 7. julija 2007 potekala 36. letna konferenca LIBER (Ligue des Bibliothèques Européennes de Recherche).
Konferenca IFLA 2007 z naslovom Libraries for the future je potekala v Durbanu v Južni Afriki.
Akreditacija straši po Evropi, kjer jo razumejo kot „licenco za ubijanje”, saj ta ameriška praksa v evropskem prostoru ni običajna. Problem je stopnja avtonomije evropskih univerz, saj so pod nadzorom svojih držav, ki si prisvajajo tudi pristojnost akreditiranja.
Akreditacija je sestavni del avtonomije ameriških univerz, ki se skozi čas spreminja, vendar vse bolj pridobiva na pomenu. Če so bile prej knjižnice vrednotene predvsem po svojem obsegu, so sedaj bolj pomembni kazalci njihove dejavnosti kot jih definira ACRL: vloženi viri, rezultati dela, vplivi v okolju. Odločilno vlogo imajo knjižnični standardi, katerih razvoj je tesno povezan z akreditacijo.