COBIB.SI: prirast bibliografskih zapisov v letu 2019

Ema Dornik
Prenesi PDF

V Sloveniji je v vzajemno katalogizacijo vključena 301 knjižnica, sodeluje pa 689 oseb z dovoljenjem za vzajemno katalogizacijo monografskih publikacij. S člankom prikažemo prirast bibliografskih in normativnih zapisov v COBIB.SI za leto 2019. Podatke o prirastu zbiramo iz vzajemne baze čez opazovano leto. V analizo podatkov smo vključili vse dneve leta in vse zapise, ki jih je prispevalo 575 katalogizatorjev iz 254 knjižnic. Podatki o prirastu so predstavljeni na letni, mesečni in dnevni ravni. V letu 2019 so katalogizatorji v COBIB.SI prispevali 176.021 bibliografskih zapisov ter 60.068 normativnih zapisov za osebna imena in imena korporacij v bazi CONOR.SI. V zadnjem kvartalu leta je bilo kreiranih največ (28,7 %) bibliografskih zapisov. Največ bibliografskih zapisov v enem dnevu pa je bilo kreiranih v torek, 26. 11. 2019, in sicer 1.022. Torek je na letni ravni najproduktivnejši dan v tednu. Najmanj zapisov je bilo kreiranih junija in avgusta. Po tipu zapisov se nadaljuje večletni trend: največ zapisov je bilo kreiranih za monografske publikacije (51,2 %) in sestavne dele (38,1 %). Predstavljeni so tudi podatki o prevzetih zapisih iz drugih baz podatkov. V Sloveniji je 645 oseb, ki so v letu 2019 aktivno sodelovale pri kreiranju bibliografskih in normativnih zapisov. Glede na 2,3-odstotni delež letnega prirasta zunaj delovnih dni sklepamo, da obstajajo vse večje potrebe po katalogizatorjih. Dve ali več uporabniških imen ima 30,9 % katalogizatorjev, torej delujejo v več organizacijah. Predstavljeni rezultati analize prirasta COBIB.SI kažejo na pomembnost dela katalogizatorjev v sistemu COBISS.

Ključne besede
2019 | bibliografske baze podatkov | COBIB.SI | katalogizacija | letni prirast
https://doi.org/10.3359/oz2025008

Sorodne objave

15. 11. 2023
Katalogizacija

RDA v peti informacijski dobi: entiteta, identiteta, kontrola

Gordon Dunsire

    Za peto informacijsko dobo je značilno vseprisotno zajemanje družbenih transakcij v eksploziji trajnega kulturnega spomina. Oseba, ki prispeva v družbene medije, je akter, ki ustvarja digitalne kulturne artefakte. Internet stvari, osebnih naprav za zajemanje, ustvarjanje, prenos in izdajanje informacij pomeni, da je vsakdo lahko avtor, založnik, distributer z močnim vplivom na tradicionalne načine normativne kontrole. Osredotočenost normativne kontrole se premika od nudenja enoznačne oznake za posameznika ali skupino k opisu posameznika kot primera razreda, kot entitete.

    Nadaljujte z branjem

    10. 10. 2023
    COBISS.net, Katalogizacija

    Značaj i primjena normativne kontrole u savremenim bibliotečkim katalozima: sa kratkim osvrtom na uvođenje normativne kontrole ličnih imena u sistem COBISS.CG

    Vjenceslava Ševaljević

      Rad opisuje i ističe značaj normativne kontrole ličnih imena u razvoju bibliotečkih kataloga. U uvodnom dijelu rada predstavljen je istorijski pregled razvoja normativne kontrole u svjetskom bibliotekarstvu, najvažnije bibliotečke konferencije koje su razmatrale ovu tematiku, kao i način funkcionisanja normativne kontrole u svijetu i u bibliotečko-informacionim sistemima koji djeluju na platformi COBISS.

      Nadaljujte z branjem

      20. 9. 2023
      COBISS.net, Katalogizacija

      Možnosti prihodnjega razvoja normativnih podatkov v sistemu COBISS

      Andreja Krajnc Vobovnik

        Z uvajanjem modela IFLA LRM (IFLA Library Reference Model) je pomen normativne kontrole vse večji, saj bodo imeli normativni podatki ključno vlogo v mreži povezanih podatkov. Zato bo priprava normativnih podatkov pripomogla k lažji implementaciji modela IFLA LRM in bo koristna pri prehodu na RDA (Resource Description and Access). V prispevku je predstavljen pregled stanja normativnih podatkov v sistemu COBISS.net s poudarkom na slovenskem sistemu COBISS.SI.

        Nadaljujte z branjem

        28. 7. 2023
        Katalogizacija

        COBIB.SI: prirast bibliografskih zapisov v letu 2021

        Ema Dornik

          V članku so podrobneje predstavljeni podatki o prirastu bibliografskih zapisov za leto 2021, in sicer na letni in mesečni ravni. V analizo smo vključili 177.705 bibliografskih zapisov iz baze COBIB.SI, ki jih je prispevalo 543 katalogizatorjev. V zadnji četrtini leta je bilo kreiranih 28 % bibliografskih zapisov. Največ bibliografskih zapisov je bilo kreiranih v torek, 9. 2. 2021, in to 1.015, sicer pa je torek tudi na letni ravni najproduktivnejši dan v tednu.

          Nadaljujte z branjem

          11. 7. 2023
          Katalogizacija

          Francija v bibliografski tranziciji: potek in razvojni vidiki

          Christelle Gianolio, Emmanuel Jaslier, Annick Le Follic, Françoise Leresche, François Pichenot, Florence Tfibel, Claire Toussaint

            Članek obravnava trenutno stanje bibliografske tranzicije v Franciji ter pristop in organizacijo, ki sta bila uporabljena za uskladitev knjižničnih katalogov s tehnologijami semantičnega spleta in bibliografskimi podatki na spletu. Zastavljeni cilji se lahko dosežejo z uporabo katalogizacije z entitetami, ki temelji na modelu IFLA LRM.

            Nadaljujte z branjem

            9. 12. 2022
            COBISS/Izposoja, Knjižnice

            Spremljanje dolgov uporabnikov ter izterjava v splošnih knjižnicah: primer Mestne knjižnice Kranj

            Darja Vajs Košir

              Mestna knjižnica Kranj je večja slovenska splošna knjižnica, ki se, tako kot večina slovenskih knjižnic, ukvarja tudi s terjatvami do svojih uporabnikov. Pri izterjavi dolgov smo vključili tudi zunanjega izvajalca, Agencijo za upravljanje terjatev Prohit. Pred izterjavo z zunanjim izvajalcem najprej v knjižnici izpeljemo vrsto postopkov, da dolgove izterjamo sami. Te redno spremljamo in dolžnike o njih obveščamo ter jih opominjamo.

              Nadaljujte z branjem

              28. 1. 2022
              Katalogizacija

              Implementacija modela LRM: konceptualna zasnova uporabniškega vmesnika za katalogizacijo

              Mihela Pauman Budanović, Maja Žumer

                Spremembe v konceptualizaciji bibliografskih podatkov, ki jih je povzročila uvedba modela IFLA LRM, so močno vplivale na razvoj in reorganizacijo katalogizacijskih načel in pravil, bibliografskih formatov in bibliografskih informacijskih sistemov. Kljub temu pa pri implementaciji LRM še vedno primanjkuje smernic in primerov praks, ki bi pokazale, kako vse komponente modela dosledno implementirati v katalogizacijske sisteme, kar smo poskušali obravnavati s predlogom konceptualne zasnove uporabniškega vmesnika za katalogizacijo na osnovi modela LRM.

                Nadaljujte z branjem