FAST: Fasetna uporaba predmetnega izrazja

Edward T. O'Neill, Eric Childress, Rebecca Dean, Kerre Kammerer, Diane Vizine-Goetz
Prenesi PDF

Library of Congress Subject Headings Scheme (LCSH) je najpogosteje uporabljan in najbolje sprejet slovar predmetnih oznak za splošno uporabo. Dejansko je to splošen kontrolirani slovar, ki ga mnoge države uporabljajo za model pri razvijanju sistemov predmetnih oznak. Vendar pa kompleksna skladnja in pravila za oblikovanje oznak zaradi potrebe po visoko kvalificiranem osebju omejujejo njegovo uporabo in zmanjšujejo učinkovitost avtomatizirane normativne kontrole. Najnovejše težnje, ki so posledica hitrega razvoja spleta, zahtevajo spremembe v sistemih bibliografske kontrole, ki naj bi bili enostavnejši za uporabo in razumevanje – predmetne oznake pri tem niso izjema. Za oblikovanje FAST-a je namen prilagoditve LCSH-ja s poenostavitvijo skladnje ta, da se obdrži bogat besedni zaklad LCSH-ja, pri tem pa zagotovi enostavnejše razumevanje, kontrola in uporaba. Novi sistem ostane skladen z LCSH-jem v smeri navzgor, kar pomeni, da je mogoče vsak sklop predmetnih oznak LCSH pretvoriti v predmetne oznake FAST.

Ključne besede
LCSH | predmetne oznake | projekt FAST | sistem za predmetno označevanje | slovar predmetnih oznak
https://doi.org/10.3359/oz0301002

Sorodne objave

15. 11. 2023
Katalogizacija

RDA v peti informacijski dobi: entiteta, identiteta, kontrola

Gordon Dunsire

    Za peto informacijsko dobo je značilno vseprisotno zajemanje družbenih transakcij v eksploziji trajnega kulturnega spomina. Oseba, ki prispeva v družbene medije, je akter, ki ustvarja digitalne kulturne artefakte. Internet stvari, osebnih naprav za zajemanje, ustvarjanje, prenos in izdajanje informacij pomeni, da je vsakdo lahko avtor, založnik, distributer z močnim vplivom na tradicionalne načine normativne kontrole. Osredotočenost normativne kontrole se premika od nudenja enoznačne oznake za posameznika ali skupino k opisu posameznika kot primera razreda, kot entitete.

    Nadaljujte z branjem

    10. 10. 2023
    COBISS.net, Katalogizacija

    Značaj i primjena normativne kontrole u savremenim bibliotečkim katalozima: sa kratkim osvrtom na uvođenje normativne kontrole ličnih imena u sistem COBISS.CG

    Vjenceslava Ševaljević

      Rad opisuje i ističe značaj normativne kontrole ličnih imena u razvoju bibliotečkih kataloga. U uvodnom dijelu rada predstavljen je istorijski pregled razvoja normativne kontrole u svjetskom bibliotekarstvu, najvažnije bibliotečke konferencije koje su razmatrale ovu tematiku, kao i način funkcionisanja normativne kontrole u svijetu i u bibliotečko-informacionim sistemima koji djeluju na platformi COBISS.

      Nadaljujte z branjem

      20. 9. 2023
      COBISS.net, Katalogizacija

      Možnosti prihodnjega razvoja normativnih podatkov v sistemu COBISS

      Andreja Krajnc Vobovnik

        Z uvajanjem modela IFLA LRM (IFLA Library Reference Model) je pomen normativne kontrole vse večji, saj bodo imeli normativni podatki ključno vlogo v mreži povezanih podatkov. Zato bo priprava normativnih podatkov pripomogla k lažji implementaciji modela IFLA LRM in bo koristna pri prehodu na RDA (Resource Description and Access). V prispevku je predstavljen pregled stanja normativnih podatkov v sistemu COBISS.net s poudarkom na slovenskem sistemu COBISS.SI.

        Nadaljujte z branjem

        28. 7. 2023
        Katalogizacija

        COBIB.SI: prirast bibliografskih zapisov v letu 2021

        Ema Dornik

          V članku so podrobneje predstavljeni podatki o prirastu bibliografskih zapisov za leto 2021, in sicer na letni in mesečni ravni. V analizo smo vključili 177.705 bibliografskih zapisov iz baze COBIB.SI, ki jih je prispevalo 543 katalogizatorjev. V zadnji četrtini leta je bilo kreiranih 28 % bibliografskih zapisov. Največ bibliografskih zapisov je bilo kreiranih v torek, 9. 2. 2021, in to 1.015, sicer pa je torek tudi na letni ravni najproduktivnejši dan v tednu.

          Nadaljujte z branjem

          11. 7. 2023
          Katalogizacija

          Francija v bibliografski tranziciji: potek in razvojni vidiki

          Christelle Gianolio, Emmanuel Jaslier, Annick Le Follic, Françoise Leresche, François Pichenot, Florence Tfibel, Claire Toussaint

            Članek obravnava trenutno stanje bibliografske tranzicije v Franciji ter pristop in organizacijo, ki sta bila uporabljena za uskladitev knjižničnih katalogov s tehnologijami semantičnega spleta in bibliografskimi podatki na spletu. Zastavljeni cilji se lahko dosežejo z uporabo katalogizacije z entitetami, ki temelji na modelu IFLA LRM.

            Nadaljujte z branjem

            28. 1. 2022
            Katalogizacija

            Implementacija modela LRM: konceptualna zasnova uporabniškega vmesnika za katalogizacijo

            Mihela Pauman Budanović, Maja Žumer

              Spremembe v konceptualizaciji bibliografskih podatkov, ki jih je povzročila uvedba modela IFLA LRM, so močno vplivale na razvoj in reorganizacijo katalogizacijskih načel in pravil, bibliografskih formatov in bibliografskih informacijskih sistemov. Kljub temu pa pri implementaciji LRM še vedno primanjkuje smernic in primerov praks, ki bi pokazale, kako vse komponente modela dosledno implementirati v katalogizacijske sisteme, kar smo poskušali obravnavati s predlogom konceptualne zasnove uporabniškega vmesnika za katalogizacijo na osnovi modela LRM.

              Nadaljujte z branjem

              7. 12. 2021
              Katalogizacija

              Spremljanje kakovosti zapisov dnevne produkcije v COBIB.SI v obdobju od 2015 do 2020

              Branka Badovinac

                V prispevku predstavljamo rezultate analize spremljanja kakovosti podatkov v okviru aktivnosti spremljanja kakovosti zapisov dnevne produkcije v COBIB.SI v obdobju od 2015 do 2020. V vzorec je bilo vključenih 13.478 bibliografskih zapisov s pripadajočimi normativnimi zapisi. Analiza temelji na dimenzijah kakovosti podatkov, ki smo jih pripisali beleženim pomanjkljivostim pregledanih bibliografskih in normativnih zapisov.

                Nadaljujte z branjem

                2. 3. 2021
                Izobraževanje, Katalogizacija

                Organizacija informacija i katalogizacija: temelj obrazovanja informacijskih stručnjaka

                Kristina Feldvari, Izabel Zdravčević, Martina Glumac

                  Podučavanje i učenje učinkovitog organiziranja informacija složeni su procesi i za edukatore i za studente. Katalogizacija, koja je definirana kao postupak organiziranja informacija izradom bibliografskih zapisa, utvrđeni je postupak za postizanje navedenog cilja. Učenje katalogizacije studentima može biti teško jer se moraju upoznati s velikom količinom novih složenih sadržaja, a vještine kvalitetnog katalogiziranja stječu se godinama.

                  Nadaljujte z branjem