Kar precej udeležencev konference COBISS 2005 je prišlo iz okolij, ki niso bila zajeta v poročilih o stanju avtomatizacije, predstavljenih v prvem delu programa, razvoj njihovih knjižničnih sistemov pa je enako zanimiv in sodi v celovito sliko knjižničarstva v regiji.
Uvodnik št. 3, letn. 10 revije OZ.
Čeprav je obveščenost od nekdaj ključna za človekovo preživetje, je s silnim porastom informacijske dejavnosti stopila povsem v ospredje in lahko utemeljeno govorimo o obveščevalni revoluciji.
Politiko EU glede informacijske družbe moramo razdeliti na dve obdobji: prvo, od leta 1994 do 1999, označuje ime Bangemann in začrtana evropska pot v informacijsko družbo; drugo, po letu 1999, označuje ime Prodi in ukrepanje v smeri informacijske družbe za vse ljudi.
V zadnjih letih se je zelo razmahnila tehnologija radiofrekvenčne identifikacije RFID, ki je zasnovana na nosilcih informacij – transponderjih, katerih vsebino je možno odčitati in spreminjati na daljavo.
Marjan Pungartnik, z Legna pri Slovenj Gradcu, je maturant Gimnazije Ravne na Koroškem in diplomant novinarstva na FDV.
V okviru letošnjega strokovnega srečanja združenja ameriških knjižnic, ki je bilo organizirano v Chicagu od 22. do 29. junija 2005, sem se najprej udeležila dvodnevne predkonference, ki jo je organizirala sekcija ALCTS.
Seminar ELAG 2005 (European Library Automation Group) (http://elag2005.web.cern.ch/elag2005/) je potekal od 1. do 3. junija v Ženevi pod naslovom Open Access (Prost dostop).
Konferenca JavaOne je tudi letos potekala v centru Moscone v San Franciscu od 27. do 30. junija. Tokrat je bila v znamenju desetega rojstnega dneva jave. Sun je prvič formalno predstavil javo 23. maja 1995.
Letošnja konferenca z naslovom Libraries – a Voyage of discovery (Knjižnice – potovanje odkritij) se je odvijala v Oslu in je bila tako z organizacijskega vidika kot tudi z vidika kakovosti prispevkov na visoki ravni.