V zadnjih letih se je zelo razmahnila tehnologija radiofrekvenčne identifikacije RFID, ki je zasnovana na nosilcih informacij – transponderjih, katerih vsebino je možno odčitati in spreminjati na daljavo. Transponder je lahko različnih oblik in velikosti, kar omogoča uporabo v transportu, trgovini, skladiščih ... in tudi v knjižnicah, kjer z nalepko RFID opremljeno gradivo lahko identificiramo, zaščitimo in sledimo. Knjižnica mora biti opremljena z ustreznimi čitalniki, senzorskimi vrati za zaščito ter strojno in programsko opremo, ki omogoča povezavo z informacijskim sistemom v knjižnici. IZUM je v sodelovanju s podjetjem Bibliotheca RFID Library Systems AG iz Švice pripravil programske rešitve, ki omogočajo uporabo tehnologije RFID v knjižnici, vključeni v sistem COBISS.SI. Sistem je bil v prvo slovensko knjižnico poskusno uveden septembra letos. V zaključnem poglavju je prikazana perspektiva uporabe tehnologije RFID v prihodnosti in nekateri pomisleki glede varovanja zasebnosti.
Koncept spletna dostopnost podaja izhodišča za zagotovitev dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij za vse uporabnike, zlasti pa za osebe z različnimi oblikami oviranosti. Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij javnih organov (ZDSMA) iz leta 2018 predstavlja uredbo minimalne harmonizacije in je povzetek direktive EU. Čeprav je od sprejetja tega zakona minilo že nekaj let, je stanje v Sloveniji še vedno razmeroma nerazvito.
V prispevku se z nekaj zgodovinske distance spomnimo na razmere, ki so pripeljale do tega, da je operacijski sistem VMS postal podlaga za potrebe razvoja in implementacije nacionalnega vzajemnega bibliografskega sistema COBISS.
Članek predstavlja in analizira izbrane projekte in raziskovalne iniciative s področja digitalne humanistike, v katere so aktivno vključene knjižnice in druge dediščinske ustanove. Ti ambiciozni globalni projekti dopolnjujejo obstoječa znanja o splošnih in specifičnih družbenih in kulturnozgodovinskih fenomenih ter pisni kulturni dediščini z uporabo spletnih aplikacij in orodij ter kolaborativnega, lokacijsko neodvisnega raziskovalnega pristopa.
Zaradi velikega števila naprav, povezanih v splet, in mnogih končnih uporabnikov, ki želijo nenehno razpoložljivost in hitro odzivnost aplikacij, so potrebni novi pristopi pri programiranju. V članku predstavljamo koncept reaktivnega programiranja, njegove temeljne lastnosti ter reaktivne rešitve in mikrostoritve, ki temeljijo predvsem na asinhronem pristopu.
Na Bledu je 24. in 25. novembra 2016 v organizaciji podjetja Kompas Xnet, d. o. o., potekala največja konferenca SharePoint v Sloveniji z naslovom SharePoint dnevi 2016 in Exchange.
Od 6. do 9. novembra 2017 je v Lizboni potekala konferenca Web Summit, ki združuje 23 različnih tematskih konferenc s tehnološkega in sorodnih področij.
V organizaciji podjetja Kompas Xnet je 8. in 9. novembra 2017 v Rimskih termah potekala konferenca, ki se je v preteklih letih imenovala SharePoint dnevi, zdaj pa se je zaradi svoje obsežnosti preimenovala v Thrive Conference 2017.
Konferenca Informatika v javni upravi je potekala 5. in 6. decembra 2016 v Kongresnem centru Brdo pri Kranju. Rdeča nit konference je bila Digitalna preobrazba javne uprave – GaaS.
Spletne aplikacije E-CRIS, ki predstavljajo raziskovalno dejavnost držav, vključenih v sistem COBISS.Net, omogočajo dostop do podatkov v formatu XML, prilagojenem za komunikacijo med računalniki. Do podatkov dostopajo interne aplikacije IZUM-a in tudi različne aplikacije znanstvenih institucij. V letu 2016 smo jim omogočili dostop do razširjenega nabora podatkov v formatu JSON.
Konferenca Dnevi slovenske informatike, ki se je odvijala od 11. do 13. aprila 2016 v Portorožu, je potekala pod geslom “Informatiki – kako daleč si upate?”.