Strukturna kriza avtorske pravice, 1. del

Avtorska pravica je vrsta intelektualne lastnine. Beseda “avtorska pravica” ni najbolj posrečen prevod izraza “copyright” (pravica do kopiranja izvoda), hkrati pa je tudi zavajajoča, kot da bi bil osrednja oseba avtor, ne pa imetnik pravice do kopiranja. Avtor je vsekakor imetnik moralne avtorske pravice, vendar je zelo redko tudi imetnik materialnih pravic. Moralne avtorske pravice nimajo tržne vrednosti in so s stališča družbenega sistema, v katerem šteje le denar, nepomembne. Stališče do avtorske pravice je odvisno tudi od poslovnega modela, kot sta npr. model “dolgega repa” ali model “zastonj”.

Nadaljujte z branjem

COBISS/SciMet

Za spremljanje znanstvenih objav in za podporo vrednotenju objav slovenskih avtorjev smo v IZUM-u razvili portal COBISS/SciMet. V prispevku je opisana metodologija zbiranja, agregacije in obdelave podatkov o naših avtorjih iz različnih informacijskih virov, kot so WoS, Scopus, COBISS.SI, SICRIS, SNIP in JCR. Predstavljene so možnosti prikaza podatkov v sklopu portala in funkcionalnosti portala. Opisano je tudi novo ogrodje, v katerem je bila razvita spletna aplikacija COBISS/SciMet.

Nadaljujte z branjem

Stalni odbor UNIMARC: strateški cilji in aktivnosti

Stalni odbor UNIMARC (PUC) že več kot dvajset let usmerja razvoj štirih formatov UNIMARC; dva od teh formatov omogočata mednarodno izmenjavo bibliografskih in normativnih podatkov, preostala dva pa podpirata kvalitetno in standardizirano delovanje knjižnično-bibliografskih sistemov. V zadnjem desetletju sodijo med najpomembnejše naloge PUC-a prenos podatkov UNIMARC na splet, implementacija modela FZBZ in neodvisni razvoj formatov, tako da se jih lahko uporablja z različnimi katalogizacijskimi pravilniki.

Nadaljujte z branjem

Od RBU do COBIB

V zvezi s povezanostjo informacijske znanosti z bibliografijo (in knjižničarstvom) so podani elementi za primerjavo konceptov univerzalne bibliografije Répertoire Bibliographique Universel (RBU) in COBIB-a znotraj sistema COBISS. Predstavljeni so različni vidiki razumevanja razvoja bibliografij in pogled avtorja na razvoj bibliografij. Po zamisli Paula Otleta s konca 19. stoletja naj bi RBU predstavljal univerzalno bibliografijo vseh knjig in drugih publikacij iz vseh držav, vseh obdobij in vseh predmetnih področij, razvrščenih po predmetu in avtorju. Prva stopnja RBU naj bi bili katalogi.

Nadaljujte z branjem