Od RBU do COBIB

PDF

V zvezi s povezanostjo informacijske znanosti z bibliografijo (in knjižničarstvom) so podani elementi za primerjavo konceptov univerzalne bibliografije Répertoire Bibliographique Universel (RBU) in COBIB-a znotraj sistema COBISS. Predstavljeni so različni vidiki razumevanja razvoja bibliografij in pogled avtorja na razvoj bibliografij. Po zamisli Paula Otleta s konca 19. stoletja naj bi RBU predstavljal univerzalno bibliografijo vseh knjig in drugih publikacij iz vseh držav, vseh obdobij in vseh predmetnih področij, razvrščenih po predmetu in avtorju. Prva stopnja RBU naj bi bili katalogi. Za katalog knjig naj bi bile odgovorne nacionalne knjižnice, za vnos podatkov iz periodičnih publikacij pa specializirana mednarodna združenja, vsako za svoje področje specializacije. Univerzalna bibliografija je zamišljena kot del Mundaneuma (svetovnega centra/ knjižnice). Tako bi bilo človeško znanje v celoti obdelano le enkrat in shranjeno na enem samem mestu ter zaščiteno pred vojnami in revolucijami. Leta 1950 je Unesco priporočil izdelavo tekočih nacionalnih bibliografij. Na osnovi bibliografije je mogoče najti neko publikacijo, poleg tega pa bibliografija omogoča tudi dostop do te publikacije. Izgradnja bibliografskih baz podatkov in klasifikacijskih sistemov za organiziranje in iskanje informacij (angl. information retrieval, IR) je eno ključnih področij in glavnih faz v razvoju informacijske znanosti. IR je nadomestil iskanje dokumentov (angl. document retrieval, DR). Namen sistemov za IR naj bi bil zagotoviti informacije o dejstvih (angl. fact retrieval, FR) v zvezi z iskalno zahtevo. Tudi danes IR običajno pomeni DR, in ne FR, DR pa naj bi bolj sodil na področje knjižničarstva in arhivistike. Strokovnjaki za iskanje informacij so mnenja, da je ravno FR skrajni namen informacijske znanosti. Vendar pa kot uporabniki potrebujemo tudi bibliografske informacijske sisteme. Posebej je osvetljena povezanost znanosti o bibliografijah in bibliometrije, saj so bibliografske baze podatkov osnova tudi za tovrstne analize. Tipologija dokumentov je vprašanje, s katerim se strokovnjaki intenzivno ukvarjajo, odkar se pri evalvaciji rezultatov raziskovalnega dela uporabljajo citatni indeksi ISI. Podana je teoretična podlaga za razvoj tipologij, ki je odvisna od odgovora na vprašanje, ali je tipologija kategorizacija ali klasifikacija. Temeljni koncept univerzalne bibliografske kontrole je, da naj bi bila vsaka v svetu objavljena publikacija zabeležena samo enkrat, in sicer v državi njenega nastanka. Na primeru kulturno-političnega vidika (nacionalnih) bibliografij v državah, ki so nastale po razpadu SFR Jugoslavije, je pokazano, da so bibliografska prizadevanja ogledalo nacionalne kulture, in ne samo ozko strokovno vprašanje.

Leto:

Letnik (številka):

Objavljeno:

Številka prispevka:

https://doi.org/10.3359/oz1502078
31. 12. 2015
/
Share This