Pregled najpomembnejših novosti v sistemu COBISS (oktober 2015–februar 2016)
Pregled najpomembnejših novosti v sistemu COBISS.
Pregled najpomembnejših novosti v sistemu COBISS.
V zvezi s povezanostjo informacijske znanosti z bibliografijo (in knjižničarstvom) so podani elementi za primerjavo konceptov univerzalne bibliografije Répertoire Bibliographique Universel (RBU) in COBIB-a znotraj sistema COBISS. Predstavljeni so različni vidiki razumevanja razvoja bibliografij in pogled avtorja na razvoj bibliografij. Po zamisli Paula Otleta s konca 19. stoletja naj bi RBU predstavljal univerzalno bibliografijo vseh knjig in drugih publikacij iz vseh držav, vseh obdobij in vseh predmetnih področij, razvrščenih po predmetu in avtorju. Prva stopnja RBU naj bi bili katalogi.
Pregled najpomembnejših novosti v sistemu COBISS.
Prispevek predstavlja vključevanje nabave in izposoje e-knjig v sistem COBISS. To je vodilo do razvoja novega programskega segmenta COBISS3/Elektronski viri. Segment je namenjen vodenju postopkov nabave elektronskega gradiva in povezovanju s portali za izposojo e-knjig.
Pregled najpomembnejših novosti v sistemu COBISS.
COBISS je sinonim za avtonomne knjižnične informacijske sisteme, ki se v Sloveniji in državah jugozahodnega Balkana uporabljajo že več kot dvajset let. S ciljem hitrejšega pretoka bibliografskih zapisov v regiji so te države leta 2003 podpisale sporazum o vzpostavitvi mreže COBISS.Net. Območje, kjer deluje COBISS.Net, je na zemljevidu evropskih jezikov znano po številnih starih avtohtonih in novih jezikih ter tudi po uporabi dveh pisav.
Sistem COBISS.MK in vzajemna katalogizacija za Makedonijo predstavljata zelo pomembno področje v bibliotekarstvu. Raziskava je pokazala, da so katalogizatorji zadovoljni s segmentom za katalogizacijo in da je kakovost bibliografskih zapisov odvisna predvsem od poznavanja katalogizacijskih pravil in uporabe priročnikov.
Pregled najpomembnejših novosti v sistemu COBISS.
Koncept infrastrukture avtentikacije in avtorizacije predstavlja odmik od ustaljenih načinov “omnia mea mecum porto”, kjer vsaka informacijska storitev ali aplikacija (spletna ali namizna) vzdržuje lastni sistem podatkov o uporabnikih.
Jezik je pomemben dejavnik gospodarskega razvoja, prevodi in lokalizacija pa so nujni za napredek in ekonomski razvoj. V Evropski uniji je jezikovno področje ključno, angleščina pa ni več dovolj za izgradnjo jezikovne politike, zato bi radi dosegli stanje, da bodo Evropejci poleg maternega jezika govorili še vsaj dva tuja jezika.