Poklic opredeljuje predvsem delo, ki ga človek opravlja v družbeni delitvi dela. Tradicionalni bibliotekarski poklic nima monopola nad delom, ki ga opravljajo digitalni bibliotekarji. V primeru digitalnih bibliotekarjev ne gre več za star poklic bibliotekarja, temveč za nov poklic, za katerega še nimamo ustreznega poimenovanja in tudi natančno ne vemo, kako se bo odvijala specializacija znotraj njega. Tako so digitalna knjiga, digitalna knjižnica in digitalni bibliotekar zgolj običajne metafore za nove entitete, ki so nastale s pojavom interneta (1990) in svetovnega spleta (1995), bodo pa v začasni uporabi, dokler za njih ne najdemo ustreznejših izrazov, ki bodo terminološko izražali razliko med tradicionalnimi knjigami na papirju in novimi entitetami ter med starimi in novimi poklici. Te metafore sedaj to razliko še bolj zamegljujejo in usmerjajo številne praktike v knjižničarski stroki, da o novih entitetah še zmeraj razmišljajo na star način, kot da bi šlo zgolj za različice tradicionalnih knjig na papirju, s katerimi rokujejo, in fizičnih knjižnic, v katerih delajo. Beseda knjiga je ustrezen izraz samo za tovrstno publikacijo na papirju, beseda knjižnica pa za ustanovo za zbiranje, shranjevanje in obdelavo fizičnega knjižničnega gradiva, za referenčne storitve za uporabnike ter za fizično mesto za uporabo le-tega gradiva in le-teh referenčnih storitev in socialno povezovanje med ljudmi. Knjižnica je kot vrsta ustanove tehnološki in organizacijski izum načina zbiranja knjižničnega gradiva zaradi shranjevanja in optimalne uporabe. Z namenom optimizacije opravljanja teh funkcij so knjižnice iskale, uporabljale in tudi same razvijale številne tehnologije. Razvoj teh tehnologij je v 20. st. pripeljal najprej do avtomatizacije knjižničnih funkcij, online integriranih knjižničnih sistemov ter nazadnje do razvoja virtualne elektronske knjižnice v realnem okolju (Virtual Electronic Library – VEL) in napovedi virtualne knjižnice v umetnem okolju (Virtual Reality Technology Library – VRTL). Naše izhodišče je, da napovedovanje razvoja ne sme temeljiti na tehnologijah, ki ne bi bile znane kot mogoče. VEL je obrazec knjižnice za podatke, informacije in znanje v elektronski obliki, v ozadju pa gre še vedno za znanje kodirano s pisavami, kot pri gradivu, tiskanem na papirju, s katerim se ukvarjajo tradicionalne knjižnice (Traditional Library – TL). VEL imenujemo tudi knjižnica brez sten. V primeru VRTL kot knjižnice brez knjig gre pravzaprav za prekognitivni sistem, ki se več ne ukvarja z znanjem, zabeleženim v pisavah, ampak temelji na računalniško generirani imitaciji resničnega sveta iz umetnih oblik, ki se uporabniku zdijo, kot da so naravne, in na računalniško generiranem navideznem prostoru, ki po naravnih zakonih sicer ni mogoč. Pri VRTL ne gre več za obrazec knjižnice kot tehnologije zbiranja zabeleženega znanja v obliki pasivnih objektov, ki se pri uporabi ne spreminjajo. Ker novejši obrazec ne more zamenjati starejšega, saj se knjižnice ukvarjajo z različnim gradivom, je v prihodnosti potrebno pričakovati obstoj pluralitete med seboj komplementarnih obrazcev knjižnic, in sicer več ali manj miroljubno koeksistenco tradicionalnih knjižnic za tiskano gradivo na papirju, knjižnice brez sten za gradivo v elektronski obliki in knjižnice brez knjig za vizualizirano 3D-gradivo v obliki navidezne resničnosti, ki se v interakciji s človekom tudi spreminja.
Virtualna knjižnica v umetnem okolju navidezne resničnosti (virtual reality – VR) je otrok informacijskih in računalniških ved, njeni ustvarjalci pa bodo predvsem informacijski znanstveniki, znanstveniki VR in inženirji ter proizvajalci vsebine za aplikacije v tehnologiji navidezne resničnosti. Ker je bila v središču našega zanimanja knjižnica brez knjig kot tehnološko najnovejša generacija knjižnic, je bil naš namen izbrati tiste prispevke, ki vsebujejo zgodovinske, teoretične, terminološke in tehnološke vidike virtualne knjižnice v umetnem okolju navidezne resničnosti ter odražajo pluraliteto pojmovanj knjižnice brez knjig od J. G. Kemenyja do L. H. Seilerja in T. T. Surprenanta. Izbranih je 17 prispevkov.
Članek predstavlja pregled računalniških kataložnih sistemov, zasnovanih za uporabo v knjižnicah. Sisteme za odkrivanje informacij vidi na isti poti kot starejše online javno dostopne kataloge (OPAC), ki jih bodo sčasoma nadomestili, tako glede tehnološkega razvoja kot uporabniških scenarijev. Oriše zgodovino online javno dostopnih katalogov in sistemov za odkrivanje informacij od njihovega izvora v avtomatizaciji knjižnic v šestdesetih letih prejšnjega stoletja vse do danes in razišče glavne tehnične standarde, ki so se oblikovali skozi razvoj.
Modrost je ena izmed številnih človekovih mentalnih sposobnosti. Mentalno vitalnost stereotipno povezujemo z mladostjo, mentalni upad pa s starostjo. Toda cena modrosti je tudi staranje. Povezanost nevrološkega upadanja (senilnost, demence) in razvoja modrosti med staranjem imenujemo paradoks modrosti.
Antropologija informacij in tehnologij ter kiborška antropologija v tem hipu nastajata po stranski poti. Antropologija informacij in tehnologij je uporaba antropološkega pristopa v informacijski znanosti, velja pa tudi obratno: informacijska znanost naj bi bila ena izmed najpomembnejših antropoloških znanosti.
V knjigi Samopreiskovanje: sedanjost in prihodnost nadaljuje Budd svoj filozofski diskurz iz knjige Znanje in spoznavanje v knjižnični in informacijski znanosti, za katero je leta 2002 prejel nagrado Highsmith za knjižničarsko literaturo.
Medtem ko je bil prvi del članka osredotočen na semiotični vidik teorije informacij, izhaja drugi del iz matematičnega epidemiološkega modela oz. iz predstave o širjenju informacij kot nalezljive bolezni.
U radu se ukazuje na stanje u srpskim seoskim bibliotekama, ukazuje se na to da seoske biblioteke ne prate razvoj bibliotečko-informacione delatnosti biblioteka u Srbiji i da seoske, kao i javne biblioteke u gradovima, imaju mali broj korisnika poljoprivrednika.
Zbirko prispevkov o elektronskih knjigah v knjižnicah z naslovom No shelf required 2: Use and management of electronic books je leta 2012 izdala ALA – American Library Association (Ameriško knjižničarsko združenje). Knjiga na 254 straneh zajema 16 člankov, predstavitev avtorjev in indeks.
Informacije so del “spektruma” podatki-informacije-znanje-modrost (PIZM). “Spektrum” je v optiki pramen mavričnih barv, ki nastane pri prehodu bele svetlobe skozi stekleno prizmo. Spoznanja številnih znanosti, povezana s podatki, informacijami, znanjem, razumevanjem pomena, spominom, inteligenco, zavednim in modrostjo terjajo prenovljeno teorijo informacij, ki naj bi bila splošno veljavna in uporabna.
Lita – Library and Information Technology Association (sestavni del ALA) je pri založbi Neal-Schuman Publisher v New Yorku z letnico 2010 izdala knjigo Marshalla Breedinga z naslovom Next-gen library catalogs. Avtor jo je posvetil soprogi Zori, Slovenki, ki je tudi odlična knjižničarka.
Prispevek obravnava zgodovino, delovanje in organiziranost knjižničarskega in informacijskega združenja na Novi Zelandiji (LIANZA). Prikazuje splošne značilnosti in razvoj združenja ter njegovo vlogo v družbenem, kulturnem in gospodarskem prostoru Nove Zelandije.
Spletišče uporablja piškotke z namenom, da vam ponudimo boljšo uporabniško izkušnjo ter optimizacijo prikaza prilagojenih vsebin. Z nadaljevanjem obiska na spletni strani ali klikom na "V redu" se strinjate z uporabo piškotkov.V redu
