Poročilo JISP in Springerjev webinar
Ta zapis sta spodbudili dve informaciji, ki smo ju prejeli v zadnjih nekaj mesecih, o pospešenem uvajanju e-knjig v učne in raziskovalne procese.
Ta zapis sta spodbudili dve informaciji, ki smo ju prejeli v zadnjih nekaj mesecih, o pospešenem uvajanju e-knjig v učne in raziskovalne procese.
Mornarička knjižnica (K. u. K. MarineBibliothek) osnovana je 1802. godine u Veneciji, od kuda su je 1848. godine preselili u Trst i 1865. godine u Pulu, gdje je djelovala do 1918. godine. Pod talijanskom su vlašću dio knjižnice odnijeli, a njemački okupatori su je preselili u Češku, od kuda su je 1949. godine prenijeli u Beč. Godine 1975.
Prof. dr. Borjana Hristova je rojena Sofijčanka. Diplomirala je iz bolgarščine in angleščine na sofijski univerzi “Sv. Kliment Ohridski”. Leta 1975 se je zaposlila v Bolgarski nacionalni knjižnici “Sv. Cirila in Metoda”.
Tehnologija nam odpira možnost, da zajamemo informacijsko neskončnost. Globalizacija v zanimivem obratu krepi želje po prepoznavanju identitete posameznikov in narodov. Knjižnice imajo pri tem veliko odgovornost, ki jo lahko uspešno izpolnijo le v povezavi z drugimi institucijami, ki so zadolžene za dokumentarno dediščino.
Ohranjanje kulturne raznolikosti je enako pomembno kot ohranjanje biološke raznolikosti. Ni države, ki bi jo lahko označili kot kulturno homogeno. Knjižnice so ključnega pomena za sožitje v večkulturnem okolju in za razvijanje medkulturne kompetence.
Izhodišče razprave je bilo, da domala vse knjižnice v mreži COBISS.Net delujejo v poudarjeno večkulturnem okolju in da je upoštevanje večkulturnosti ter podpiranje medkulturnega dialoga deklarirana visoka prioriteta njihovih družbenih okolij.
Izhodišče razprave pri okrogli mizi je bilo, da so vse države, iz katerih so prišli udeleženci konference, bodisi že članice evropske integracije (Avstrija, Italija, Slovenija, Bolgarija) bodisi v procesu priključitve (Hrvaška) ali sredi priprav na začetek tega procesa (Srbija, BiH, Črna Gora, Makedonija, Albanija).
Izhodišče razprave na okrogli mizi o manjšinskih knjižnicah in tujejezičnih zbirkah v funkciji medkulturnega dialoga je bil evropski demokratični standard, da manjšinam pripada pravica do negovanja lastne kulture, k čemur praviloma sodijo tudi manjšinske knjižnice.
Prispevek podaja kratek pregled knjižnic s slovenskim gradivom na ozemlju, kjer je zgodovinsko prisotna slovenska skupnost v Italiji. Kratkemu opisu šolskih, občinskih in društvenih knjižnic sledi opis dejavnosti osrednje knjižnice Slovencev v Italiji – Narodne in študijske knjižnice v Trstu.
V 24 državah Evrope se nahaja 52 avstrijskih čitalnic. Svojim uporabnikom omogočajo dostop do gradiva in informacij, promovirajo nemški jezik in organizirajo razne prireditve – filmske večere, mednarodna posvetovanja, literarne večere.