E-učenje v okolju spleta 2.0
Razvoj informacijske tehnologije občutno vpliva tudi na tradicionalno poučevanje in učenje in ju spreminja v e-poučevanje in e-učenje. Takšen razvoj terja od vseh udeležencev v izobraževalnih sistemih, da sledijo razvoju informacijske tehnologije in gradijo lastno informacijsko pismenost v okolju spleta 2.0. Splet 2.0 je postal družabno, parcitipativno okolje, in uporabnik je osrednja točka dogajanja. Dostop do spleta tako ni več privilegij, ampak vsakdanjost, pravzaprav nuja. Zaradi enostavnosti spleta 2.0 in njegovih orodij lahko uporabniki zbirajo, ponujajo in ustvarjajo vsebine. Prihodnost bo zaradi tega pestra, saj bodo predvsem tehnološke in sociološke spremembe pripeljale do večje mobilnosti, fleksibilnosti in prostorske neomejenosti.
Ključne besede
Blackboard | e-učenje | IKT | informacijska pismenost | informacijsko-komunikacijska tehnologija | Moodle | splet 2.0 | spletne socialne mreže | virtualno učno okolje
- Leto: 2010
- Letnik (številka): 15 (1-2)
- Objavljeno: 30. 6. 2010
- Številka prispevka: /
Sorodne objave
SLAIF – Slovenska tovarna umetne inteligence
Slovenska tovarna umetne inteligence (SLAIF) predstavlja okolje za razvoj in uporabo umetne inteligence (UI), ki povezuje superračunalniške zmogljivosti, podatkovne vire, strokovno znanje in evropsko infrastrukturo EuroHPC. Namen projekta je pospešiti raziskave, inovacije in uvajanje rešitev UI v znanosti, gospodarstvu in javnem sektorju.
Dostopnost za ranljive skupine v Arhivu Republike Slovenije
Ena ključnih nalog v projektu e-ARH.si: ESS 2016-2020/2021 je bila zagotavljanje dostopnosti za ranljive skupine. Za dosego tega cilja smo v projektno ekipo vključili osebe z oviranostmi. V okviru tega projekta je bilo prilagojenih več kot 2100 tipsko različnih enot arhivskega gradiva, prav tako smo za ranljive skupine prilagodili spletne strani vseh šestih pokrajinskih arhivov.
Personalizacija v virtualnem učnem okolju Moodle: študija primera Arnes Učilnice
Izobraževalni sistem naj bi zagotavljal inkluzivno učno okolje, kjer je vsak posameznik pomemben in upravičen do enakih možnosti. V članku predstavljamo dejavnosti in funkcionalnosti virtualnega učnega e-okolja Moodle, in sicer na študiji primera e-učilnice, pri kateri smo analizirali potencial za zagotavljanje inkluzivnega učnega okolja, ki temelji na ideji personaliziranega učenja.
Izzivi pristopov k izboljševanju spletne dostopnosti
Koncept spletna dostopnost podaja izhodišča za zagotovitev dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij za vse uporabnike, zlasti pa za osebe z različnimi oblikami oviranosti. Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij javnih organov (ZDSMA) iz leta 2018 predstavlja uredbo minimalne harmonizacije in je povzetek direktive EU. Čeprav je od sprejetja tega zakona minilo že nekaj let, je stanje v Sloveniji še vedno razmeroma nerazvito.
Strokovna samozavest pri spodbujanju bralne pismenosti
V prispevku ugotavljamo pozitiven vpliv udeležbe na strokovnih dogodkih s področja bralne pismenosti in bralne kulture na krepitev strokovne samozavesti strokovnih delavcev v knjižnicah. Javni podatki kažejo dostopnost strokovnih dogodkov na področju spodbujanja bralne pismenosti in bralne kulture v Sloveniji. Praktiki se udeležujejo tovrstnih izobraževanj, a hkrati dvomijo v svojo usposobljenost za delo na področju spodbujanja in načrtovanja bralne pismenosti in bralne kulture.
Organizacija informacija i katalogizacija: temelj obrazovanja informacijskih stručnjaka
Podučavanje i učenje učinkovitog organiziranja informacija složeni su procesi i za edukatore i za studente. Katalogizacija, koja je definirana kao postupak organiziranja informacija izradom bibliografskih zapisa, utvrđeni je postupak za postizanje navedenog cilja. Učenje katalogizacije studentima može biti teško jer se moraju upoznati s velikom količinom novih složenih sadržaja, a vještine kvalitetnog katalogiziranja stječu se godinama.
Zgodovinska vloga operacijskega sistema VMS pri razvoju COBISS-a
V prispevku se z nekaj zgodovinske distance spomnimo na razmere, ki so pripeljale do tega, da je operacijski sistem VMS postal podlaga za potrebe razvoja in implementacije nacionalnega vzajemnega bibliografskega sistema COBISS.
Digitalna humanistika: modna muha ali naš (bibliografski) vsakdan?
Članek predstavlja in analizira izbrane projekte in raziskovalne iniciative s področja digitalne humanistike, v katere so aktivno vključene knjižnice in druge dediščinske ustanove. Ti ambiciozni globalni projekti dopolnjujejo obstoječa znanja o splošnih in specifičnih družbenih in kulturnozgodovinskih fenomenih ter pisni kulturni dediščini z uporabo spletnih aplikacij in orodij ter kolaborativnega, lokacijsko neodvisnega raziskovalnega pristopa.
Kompetencije knjižničara i informatologa: izazovi u vremenu društvenih i kulturnih promjena
U članku se raspravlja o kompetencijama knjižničara i informatologa, nesuglasju oko nazivlja te nastojanjima da se istražuju razni utjecaji na akademsko obrazovanje u polju informacijskih znanosti.
Novi pristupi didaktici i uloga školskog knjižničara u obrazovnom procesu
U radu se donosi kritički osvrt na didaktičke pristupe i modele koji se razvijaju u sklopu ideje obrazovanja u 21. stoljeću. Problematiziraju se izazovi novih tehnologija i njihove primjene u nastavnim procesima te ukazuje na društvene promjene koje utječu na potrebu reformi obrazovnih sustava.
