Knjižničarstvo in tehnološki razvoj proti knjižnici brez knjig

Prenesi PDF

Poklic opredeljuje predvsem delo, ki ga človek opravlja v družbeni delitvi dela. Tradicionalni bibliotekarski poklic nima monopola nad delom, ki ga opravljajo digitalni bibliotekarji. V primeru digitalnih bibliotekarjev ne gre več za star poklic bibliotekarja, temveč za nov poklic, za katerega še nimamo ustreznega poimenovanja in tudi natančno ne vemo, kako se bo odvijala specializacija znotraj njega. Tako so digitalna knjiga, digitalna knjižnica in digitalni bibliotekar zgolj običajne metafore za nove entitete, ki so nastale s pojavom interneta (1990) in svetovnega spleta (1995), bodo pa v začasni uporabi, dokler za njih ne najdemo ustreznejših izrazov, ki bodo terminološko izražali razliko med tradicionalnimi knjigami na papirju in novimi entitetami ter med starimi in novimi poklici. Te metafore sedaj to razliko še bolj zamegljujejo in usmerjajo številne praktike v knjižničarski stroki, da o novih entitetah še zmeraj razmišljajo na star način, kot da bi šlo zgolj za različice tradicionalnih knjig na papirju, s katerimi rokujejo, in fizičnih knjižnic, v katerih delajo. Beseda knjiga je ustrezen izraz samo za tovrstno publikacijo na papirju, beseda knjižnica pa za ustanovo za zbiranje, shranjevanje in obdelavo fizičnega knjižničnega gradiva, za referenčne storitve za uporabnike ter za fizično mesto za uporabo le-tega gradiva in le-teh referenčnih storitev in socialno povezovanje med ljudmi. Knjižnica je kot vrsta ustanove tehnološki in organizacijski izum načina zbiranja knjižničnega gradiva zaradi shranjevanja in optimalne uporabe. Z namenom optimizacije opravljanja teh funkcij so knjižnice iskale, uporabljale in tudi same razvijale številne tehnologije. Razvoj teh tehnologij je v 20. st. pripeljal najprej do avtomatizacije knjižničnih funkcij, online integriranih knjižničnih sistemov ter nazadnje do razvoja virtualne elektronske knjižnice v realnem okolju (Virtual Electronic Library – VEL) in napovedi virtualne knjižnice v umetnem okolju (Virtual Reality Technology Library – VRTL). Naše izhodišče je, da napovedovanje razvoja ne sme temeljiti na tehnologijah, ki ne bi bile znane kot mogoče. VEL je obrazec knjižnice za podatke, informacije in znanje v elektronski obliki, v ozadju pa gre še vedno za znanje kodirano s pisavami, kot pri gradivu, tiskanem na papirju, s katerim se ukvarjajo tradicionalne knjižnice (Traditional Library – TL). VEL imenujemo tudi knjižnica brez sten. V primeru VRTL kot knjižnice brez knjig gre pravzaprav za prekognitivni sistem, ki se več ne ukvarja z znanjem, zabeleženim v pisavah, ampak temelji na računalniško generirani imitaciji resničnega sveta iz umetnih oblik, ki se uporabniku zdijo, kot da so naravne, in na računalniško generiranem navideznem prostoru, ki po naravnih zakonih sicer ni mogoč. Pri VRTL ne gre več za obrazec knjižnice kot tehnologije zbiranja zabeleženega znanja v obliki pasivnih objektov, ki se pri uporabi ne spreminjajo. Ker novejši obrazec ne more zamenjati starejšega, saj se knjižnice ukvarjajo z različnim gradivom, je v prihodnosti potrebno pričakovati obstoj pluralitete med seboj komplementarnih obrazcev knjižnic, in sicer več ali manj miroljubno koeksistenco tradicionalnih knjižnic za tiskano gradivo na papirju, knjižnice brez sten za gradivo v elektronski obliki in knjižnice brez knjig za vizualizirano 3D-gradivo v obliki navidezne resničnosti, ki se v interakciji s človekom tudi spreminja.
Virtualna knjižnica v umetnem okolju navidezne resničnosti (virtual reality – VR) je otrok informacijskih in računalniških ved, njeni ustvarjalci pa bodo predvsem informacijski znanstveniki, znanstveniki VR in inženirji ter proizvajalci vsebine za aplikacije v tehnologiji navidezne resničnosti. Ker je bila v središču našega zanimanja knjižnica brez knjig kot tehnološko najnovejša generacija knjižnic, je bil naš namen izbrati tiste prispevke, ki vsebujejo zgodovinske, teoretične, terminološke in tehnološke vidike virtualne knjižnice v umetnem okolju navidezne resničnosti ter odražajo pluraliteto pojmovanj knjižnice brez knjig od J. G. Kemenyja do L. H. Seilerja in T. T. Surprenanta. Izbranih je 17 prispevkov.

Sorodne objave