Knjižnice med Gutenbergom in Gatesom: Vloga znanstvenih knjižnic v novo nastajajoči medijski krajini

Knjižnice doživljajo spremembe skozi vso zgodovino in so danes ob imenih Gates in Joy na podobni prelomnici, kot jo je poosebljal Gutenberg. EU se zaveda globine potekajoče preobrazbe in jo podpira z različnimi političnimi dokumenti, med katere sodijo tudi Smernice za knjižnično zakonodajo in politiko, ki jih podrobno navajamo. Smernice se nanašajo na prost dostop do informacij, na vlogo knjižnic v nacionalni informacijski politiki, na naloge knjižnic v industriji znanja in na varovanje pisne dediščine. Prikazani so ukrepi avstrijskega knjižničarstva ob soočenju z novo informacijsko in komunikacijsko tehnologijo.

Sorodne objave

3. 4. 2023

Bibliotekarstvo in informacijska znanost

Online javno dostopni katalogi in sistemi za odkrivanje informacij

David Wells

Članek predstavlja pregled računalniških kataložnih sistemov, zasnovanih za uporabo v knjižnicah. Sisteme za odkrivanje informacij vidi na isti poti kot starejše online javno dostopne kataloge (OPAC), ki jih bodo sčasoma nadomestili, tako glede tehnološkega razvoja kot uporabniških scenarijev. Oriše zgodovino online javno dostopnih katalogov in sistemov za odkrivanje informacij od njihovega izvora v avtomatizaciji knjižnic v šestdesetih letih prejšnjega stoletja vse do danes in razišče glavne tehnične standarde, ki so se oblikovali skozi razvoj.

Nadaljujte z branjem

23. 4. 2021

Bibliotekarstvo in informacijska znanost, Znanost

Povezanost informacijske znanosti in psihologije na primeru paradoksa modrosti (1. del)

Tvrtko-Matija Šercar

Modrost je ena izmed številnih človekovih mentalnih sposobnosti. Mentalno vitalnost stereotipno povezujemo z mladostjo, mentalni upad pa s starostjo. Toda cena modrosti je tudi staranje. Povezanost nevrološkega upadanja (senilnost, demence) in razvoja modrosti med staranjem imenujemo paradoks modrosti.

Nadaljujte z branjem

30. 6. 2015

Bibliotekarstvo in informacijska znanost

Antropologija informacij: transdisciplinarno podpolje informacijske znanosti

Tvrtko-Matija Šercar

Antropologija informacij in tehnologij ter kiborška antropologija v tem hipu nastajata po stranski poti. Antropologija informacij in tehnologij je uporaba antropološkega pristopa v informacijski znanosti, velja pa tudi obratno: informacijska znanost naj bi bila ena izmed najpomembnejših antropoloških znanosti.

Nadaljujte z branjem

31. 12. 2012

Bibliotekarstvo in informacijska znanost

John M. Budd: Self-examination – The present and the future of librarianship

Tvrtko-Matija Šercar

V knjigi Samopreiskovanje: sedanjost in prihodnost nadaljuje Budd svoj filozofski diskurz iz knjige Znanje in spoznavanje v knjižnični in informacijski znanosti, za katero je leta 2002 prejel nagrado Highsmith za knjižničarsko literaturo.

Nadaljujte z branjem

30. 9. 2012

Bibliotekarstvo in informacijska znanost

Informacijska ekologija: 2. del članka Plaidoyer za prenovljeno teorijo informacij

Tvrtko-Matija Šercar

Medtem ko je bil prvi del članka osredotočen na semiotični vidik teorije informacij, izhaja drugi del iz matematičnega epidemiološkega modela oz. iz predstave o širjenju informacij kot nalezljive bolezni.

Nadaljujte z branjem

30. 9. 2012

Bibliotekarstvo in informacijska znanost, Knjižnice

Nova uloga seoskih biblioteka u savremenom bibliotekarstvu

U radu se ukazuje na stanje u srpskim seoskim bibliotekama, ukazuje se na to da seoske biblioteke ne prate razvoj bibliotečko-informacione delatnosti biblioteka u Srbiji i da seoske, kao i javne biblioteke u gradovima, imaju mali broj korisnika poljoprivrednika.

Nadaljujte z branjem

30. 9. 2012

Bibliotekarstvo in informacijska znanost

Sue Polanka (ed.): No shelf required 2

Franci Pivec

Zbirko prispevkov o elektronskih knjigah v knjižnicah z naslovom No shelf required 2: Use and management of electronic books je leta 2012 izdala ALA – American Library Association (Ameriško knjižničarsko združenje). Knjiga na 254 straneh zajema 16 člankov, predstavitev avtorjev in indeks.

Nadaljujte z branjem

30. 5. 2012

Bibliotekarstvo in informacijska znanost

Plaidoyer za prenovljeno teorijo informacij

Tvrtko-Matija Šercar

Informacije so del “spektruma” podatki-informacije-znanje-modrost (PIZM). “Spektrum” je v optiki pramen mavričnih barv, ki nastane pri prehodu bele svetlobe skozi stekleno prizmo. Spoznanja številnih znanosti, povezana s podatki, informacijami, znanjem, razumevanjem pomena, spominom, inteligenco, zavednim in modrostjo terjajo prenovljeno teorijo informacij, ki naj bi bila splošno veljavna in uporabna.

Nadaljujte z branjem

30. 9. 2011

Bibliotekarstvo in informacijska znanost

Marshall Breeding: Next-Gen Library Catalogs

Franci Pivec

Lita – Library and Information Technology Association (sestavni del ALA) je pri založbi Neal-Schuman Publisher v New Yorku z letnico 2010 izdala knjigo Marshalla Breedinga z naslovom Next-gen library catalogs. Avtor jo je posvetil soprogi Zori, Slovenki, ki je tudi odlična knjižničarka.

Nadaljujte z branjem

30. 6. 2011

Bibliotekarstvo in informacijska znanost

Knjižničarsko in informacijsko združenje Nove Zelandije

Breda Bizjak

Prispevek obravnava zgodovino, delovanje in organiziranost knjižničarskega in informacijskega združenja na Novi Zelandiji (LIANZA). Prikazuje splošne značilnosti in razvoj združenja ter njegovo vlogo v družbenem, kulturnem in gospodarskem prostoru Nove Zelandije.

Nadaljujte z branjem