knjižnice Archives - Organizacija znanja

22. 6. 2020

Družboslovje in humanistika, Katalogizacija, Računalništvo in informatika

Digitalna humanistika: modna muha ali naš (bibliografski) vsakdan?

Sonja Svoljšak

Članek predstavlja in analizira izbrane projekte in raziskovalne iniciative s področja digitalne humanistike, v katere so aktivno vključene knjižnice in druge dediščinske ustanove. Ti ambiciozni globalni projekti dopolnjujejo obstoječa znanja o splošnih in specifičnih družbenih in kulturnozgodovinskih fenomenih ter pisni kulturni dediščini z uporabo spletnih aplikacij in orodij ter kolaborativnega, lokacijsko neodvisnega raziskovalnega pristopa.

Nadaljujte z branjem

31. 12. 2016

Izobraževanje

Spletno učenje v skupnosti COBISS.SI

Aleksandra Rubelj, Janita Tacer Slana, Pero Šobot

IZUM v svojem poslanstvu v slovenskem knjižničnem prostoru pripisuje izobraževanju velik pomen. V današnjem informacijsko tehnološkem načinu življenja e-izobraževanje s svojimi spletnimi dostopi do vsebin še dodatno izboljšuje in izpopolnjuje informacijsko pismenost in s tem bistveno prispeva k dvigu kvalitete vseživljenjskega učenja kot temeljne človekove pravice.

Nadaljujte z branjem

30. 6. 2011

Bibliotekarstvo in informacijska znanost

Knjižničarsko in informacijsko združenje Nove Zelandije

Breda Bizjak

Prispevek obravnava zgodovino, delovanje in organiziranost knjižničarskega in informacijskega združenja na Novi Zelandiji (LIANZA). Prikazuje splošne značilnosti in razvoj združenja ter njegovo vlogo v družbenem, kulturnem in gospodarskem prostoru Nove Zelandije.

Nadaljujte z branjem

30. 6. 2006

COBISS, Knjižnice

Vključevanje cerkvenih knjižnic z redkimi knjigami v sistem COBISS

Franci Pivec

Okroglo mizo je organiziral IZUM s soglasjem Slovenske škofovske konference na gradu Betnava v Mariboru, 26. maja 2006.

Nadaljujte z branjem

31. 12. 2005

Avtomatizacija knjižnic, Knjižnice

Nekaj misli o knjižnicah in informacijskem trgu

Steve Coffman

Knjižnice predstavljajo v povprečju 7 % celokupnega informacijskega trga in so količinsko že njegov bistven del. Funkcije, ki jih opravljajo že stoletja in za katere prejemajo velika javna sredstva, so v sodobnih razmerah vprašljiva.

Nadaljujte z branjem

31. 12. 2005

Knjižnice

Splošne knjižnice kot javni komunikacijskoinformacijski servisi

Jelena Petrovska

V prispevku je avtorica poskušala podati kratek pregled osnovnih zahtev in možnosti, ki predstavljajo izziv v delovanju sodobnih knjižnic. Razvoj informacijske družbe in informatizacija marsikatere človeške dejavnosti sta pospešila preobrazbo knjižnic v javne komunikacijsko-informacijske servise.

Nadaljujte z branjem

31. 12. 2005

Knjižnice

Knjižnice za sodelovanje in razvoj srednje Evrope: okrogla miza

Franci Pivec

Kar precej udeležencev konference COBISS 2005 je prišlo iz okolij, ki niso bila zajeta v poročilih o stanju avtomatizacije, predstavljenih v prvem delu programa, razvoj njihovih knjižničnih sistemov pa je enako zanimiv in sodi v celovito sliko knjižničarstva v regiji.

Nadaljujte z branjem

31. 12. 2004

Knjižnice

Knjižnice v Regiji priložnosti in preobrazba univerz

Wolf Rauch

Sem poslanec v štajerskem deželnem zboru, moj osnovni poklic pa je univerzitetni profesor informatike v avstrijskem Gradcu.

Nadaljujte z branjem

30. 9. 2004

Knjižnice

Sodelovanje med knjižnicami

Sigrid Reinitzer

Knjižnice po tradiciji dobro sodelujejo. Kljub vsem geografskim in političnim mejam in kljub odstopanjem posamičnih institucij knjižničarji neprestano načrtujejo in razvijajo bistvene standarde, norme in pravila, ki jih potem tudi upoštevajo.

Nadaljujte z branjem

30. 9. 2004

Avtomatizacija knjižnic, Knjižnice

Interoperabilnost – sodelovanje in konkurenca v prostoru knjižnic in informacijskih servisov

Johan Van Halm

Ponudniki (proizvajalci) integriranih knjižničnih sistemov (ILS) lahko pripomorejo k učinkovitejšemu in uspešnejšemu knjižničnemu poslovanju, večji učinkovitosti knjižničnega menedžmenta in zagotavljanju boljših storitev knjižničnim uporabnikom.

Nadaljujte z branjem