Priprava dvojezičnega Splošnega geslovnika COBISS.SI

Matjaž Zalokar, Janko Žigart
Prenesi PDF

Projekt, katerega cilj je priprava enotnega splošnega geslovnika za sistem COBISS.SI in v katerem sodelujejo Institut Informacijskih znanosti (IZUM), Maribor, ter šest področnih informacijskih centrov, ki delujejo pri Univerzi v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske Akademije znanosti in umetnosti, se je začel marca 2000. S pripravo Splošnega geslovnika COBISS.SI v slovenskem in angleškem jeziku ter z njegovo vključitvijo v sistem vzajemne katalogizacije bo mogoče postopoma zagotoviti večjo enotnost pri vsebinski obdelavi. Opisan je potek projekta: iskanje najustreznejše rešitve, odločitev, da bo kot osnova Splošnega geslovnika COBISS.SI služil Sears List of Subject Headings (Sears), priprava ustrezne metodologije in navodil za prevajanje Searsa, izdelava programskih orodij kot pomoč pri prevajanju in redakciji Searsa ter prevajanje in redakcija Searsa. Opisani so tudi nadaljnji načrti, predvsem načrti v zvezi s prestrukturiranjem Searsa na fasete. Pri pripravi Splošnega geslovnika COBISS.SI so bile predvidene naslednje faze: 1) prevod in redakcija Searsa (trenutna faza), 2) prestrukturiranje in priredba Searsa ter konverzija v format COMARC/A, 3) dopolnitev Splošnega geslovnika COBISS.SI z novimi izrazi in priprava navodil za uporabo geslovnika ter 4) vključitev v segment normativne kontrole za predmetne oznake v sistemu COBISS.SI. Za vsako od teh faz je predvidena priprava ustrezne metodologije, za kar je predvsem odgovoren IZUM. Pri odločanju v zvezi s pripravo Splošnega geslovnika COBISS.SI so še zlasti pomembna priporočila in načela za vsebinsko obdelavo elektronskih virov v metpodatkovnih zapisih Pododbora za metapodatke in vsebinsko analizo, vloga geslovnika Kongresne knjižnice (LCSH) ter projekta FAST (Faceted Application of Subject Terminology) in MACS (Multilingual Access to Subjects).

Ključne besede
COBISS.SI | FAST (Faceted Application of Subject Terminology) | geslovniki | kontrolirani slovarji | LCSH (Library of Congress Subject Headings) | MACS (Multilingual Access to Subjects) | Pododbor za metapodatke in vsebinsko analizo | predmetne oznake | prevajanje | Sears List of Subject Headings | Splošni geslovnik COBISS.SI | vzajemna katalogizacija
https://doi.org/10.3359/oz0301008

Sorodne objave

6. 9. 2024
Katalogizacija, Zgodovina

Prilog istraživanju razvoja bibliografske djelatnosti u Bosni i Hercegovini (1955-2001)

Džejla Khattab, Lejla Hajdarpašić, Senada Dizdar

    U Bosni i Hercegovini 1945. godine donesena su dva propisa: Uredba o obaveznom dostavljanju štampanih stvari na području Bosne i Hercegovine i Uredba o Narodnoj biblioteci Federalne Bosne i Hercegovine, koja su postavila zakonske temelje za izradu bibliografije Bosniaca. Kasnije se u Bosni i Hercegovini, a tragom osnivanja Društva bibliotekara Bosne i Hercegovine, 1955. godine pokreće i prvi bosanskohercegovački časopis iz oblasti bibliotekarstva: Bilten Društva bibliotekara Bosne i Hercegovine i Narodne biblioteke Narodne Republike Bosne i Hercegovine, preimenovan najprije u Bibliotekarstvo: Časopis Društva bibliotekara Bosne i Hercegovine, a zatim u Bibliotekarstvo: Godišnjak Društva bibliotekara Bosne i Hercegovine.

    Nadaljujte z branjem

    23. 7. 2024
    Katalogizacija

    Vrednotenje normativne baze podatkov CONOR.SI s stališča visokošolskih katalogizatorjev

    Urška Zupančič, Marija Petek

      Normativna kontrola predstavlja pomemben del katalogizacije. Normativna baza podatkov CONOR.SI vključuje normativne zapise za osebna imena in imena korporacij, ki se pojavljajo kot avtorji v bibliografskih zapisih, in omogoča med drugim identifikacijo avtorjev. Namen raziskave je bil ugotoviti mnenja visokošolskih katalogizatorjev o uporabnosti te zbirke pri njihovem delu, kakšne prednosti in pomanjkljivosti ima ter kako poteka kreiranje normativnih zapisov za korporacije. Raziskava je bila izvedena v obliki spletne ankete in intervjujev, sodelovalo je 73 katalogizatorjev iz visokošolskih knjižnic. Rezultati kažejo, da je večina anketirancev zadovoljna z bazo podatkov.

      Nadaljujte z branjem

      15. 11. 2023
      Katalogizacija

      RDA v peti informacijski dobi: entiteta, identiteta, kontrola

      Gordon Dunsire

        Za peto informacijsko dobo je značilno vseprisotno zajemanje družbenih transakcij v eksploziji trajnega kulturnega spomina. Oseba, ki prispeva v družbene medije, je akter, ki ustvarja digitalne kulturne artefakte. Internet stvari, osebnih naprav za zajemanje, ustvarjanje, prenos in izdajanje informacij pomeni, da je vsakdo lahko avtor, založnik, distributer z močnim vplivom na tradicionalne načine normativne kontrole. Osredotočenost normativne kontrole se premika od nudenja enoznačne oznake za posameznika ali skupino k opisu posameznika kot primera razreda, kot entitete.

        Nadaljujte z branjem

        10. 10. 2023
        COBISS.net, Katalogizacija

        Značaj i primjena normativne kontrole u savremenim bibliotečkim katalozima: sa kratkim osvrtom na uvođenje normativne kontrole ličnih imena u sistem COBISS.CG

        Vjenceslava Ševaljević

          Rad opisuje i ističe značaj normativne kontrole ličnih imena u razvoju bibliotečkih kataloga. U uvodnom dijelu rada predstavljen je istorijski pregled razvoja normativne kontrole u svjetskom bibliotekarstvu, najvažnije bibliotečke konferencije koje su razmatrale ovu tematiku, kao i način funkcionisanja normativne kontrole u svijetu i u bibliotečko-informacionim sistemima koji djeluju na platformi COBISS.

          Nadaljujte z branjem

          20. 9. 2023
          COBISS.net, Katalogizacija

          Možnosti prihodnjega razvoja normativnih podatkov v sistemu COBISS

          Andreja Krajnc Vobovnik

            Z uvajanjem modela IFLA LRM (IFLA Library Reference Model) je pomen normativne kontrole vse večji, saj bodo imeli normativni podatki ključno vlogo v mreži povezanih podatkov. Zato bo priprava normativnih podatkov pripomogla k lažji implementaciji modela IFLA LRM in bo koristna pri prehodu na RDA (Resource Description and Access). V prispevku je predstavljen pregled stanja normativnih podatkov v sistemu COBISS.net s poudarkom na slovenskem sistemu COBISS.SI.

            Nadaljujte z branjem

            28. 7. 2023
            Katalogizacija

            COBIB.SI: prirast bibliografskih zapisov v letu 2021

            Ema Dornik

              V članku so podrobneje predstavljeni podatki o prirastu bibliografskih zapisov za leto 2021, in sicer na letni in mesečni ravni. V analizo smo vključili 177.705 bibliografskih zapisov iz baze COBIB.SI, ki jih je prispevalo 543 katalogizatorjev. V zadnji četrtini leta je bilo kreiranih 28 % bibliografskih zapisov. Največ bibliografskih zapisov je bilo kreiranih v torek, 9. 2. 2021, in to 1.015, sicer pa je torek tudi na letni ravni najproduktivnejši dan v tednu.

              Nadaljujte z branjem

              11. 7. 2023
              Katalogizacija

              Francija v bibliografski tranziciji: potek in razvojni vidiki

              Christelle Gianolio, Emmanuel Jaslier, Annick Le Follic, Françoise Leresche, François Pichenot, Florence Tfibel, Claire Toussaint

                Članek obravnava trenutno stanje bibliografske tranzicije v Franciji ter pristop in organizacijo, ki sta bila uporabljena za uskladitev knjižničnih katalogov s tehnologijami semantičnega spleta in bibliografskimi podatki na spletu. Zastavljeni cilji se lahko dosežejo z uporabo katalogizacije z entitetami, ki temelji na modelu IFLA LRM.

                Nadaljujte z branjem

                28. 1. 2022
                Katalogizacija

                Implementacija modela LRM: konceptualna zasnova uporabniškega vmesnika za katalogizacijo

                Mihela Pauman Budanović, Maja Žumer

                  Spremembe v konceptualizaciji bibliografskih podatkov, ki jih je povzročila uvedba modela IFLA LRM, so močno vplivale na razvoj in reorganizacijo katalogizacijskih načel in pravil, bibliografskih formatov in bibliografskih informacijskih sistemov. Kljub temu pa pri implementaciji LRM še vedno primanjkuje smernic in primerov praks, ki bi pokazale, kako vse komponente modela dosledno implementirati v katalogizacijske sisteme, kar smo poskušali obravnavati s predlogom konceptualne zasnove uporabniškega vmesnika za katalogizacijo na osnovi modela LRM.

                  Nadaljujte z branjem