Regionalni vidiki informacijsko-storitvene infrastrukture za zagotavljanje preglednosti raziskovalnih informacij

József Györkös
Prenesi PDF

Informacijsko infrastrukturo v prispevku obravnavamo kot ustaljen osnovni pogoj pridobivanja dodane vrednosti v smislu učinkovitega dostopa do informacij javnega značaja. Storitve informacijske družbe so tipični primer infrastrukturne dejavnosti, ki to postanejo v trenutku, kadar jih neko okolje vzpostavi kot konvencijo ali normo. V nadaljevanju prispevka razgradimo potrebo po transparentnosti dostopa do znanstvenih informacij ter preko tega argumentiramo potrebo po obravnavi javnega segmenta knjižničnih in bibliografskih sistemov kot ključnega vira informacij javnega značaja. Na konkretnem primeru pokažemo, katere štiri aktivnosti je treba izvesti za doseganje učinkovitega, integralnega in kooperativnega pristopa za uporabo tovrstnih sistemov na geopolitično zaokroženem področju držav Srednjeevropske pobude (CEI).

Ključne besede
dostop do znanstvenih informacij | informacije javnega značaja | informacijska infrastruktura | Srednjeevropska pobuda (CEI) | storitve informacijske družbe
https://doi.org/10.3359/oz0504267

Sorodne objave

16. 12. 2022
Družboslovje in humanistika, Znanost

Dialektično premišljevanje o znanstvenih in strokovnih e-revijah

Tvrtko-Matija Šercar

    Predstavljeni so prispevki udeležencev s posvetovanja o znanstvenih in strokovnih publikacijah o stanju e-revij na začetku 90-ih let prejšnjega stoletja, ki je bilo v Institutu informacijskih znanosti v Mariboru (IZUM) v decembru 1991. Eden od poudarkov je na IZUM-ovem e biltenu, ki je bil vpisan v enega prvih imenikov e-revij in drugih e-glasil v svetu iz istega leta. Komunikacija je osnova znanstvenega napredka, predvsem e-revije.

    Nadaljujte z branjem

    3. 12. 2019
    Znanost

    Potegavščine, miti in predsodki v znanosti: primer Pierra Trémauxa

    Tvrtko-Matija Šercar

      Pregledovanje literature je neločljiv del raziskovalnega dela. Zgodba o Pierru Trémauxu (1818–1895) ponazarja, kako faktorji, kot so potegavščine, novinarske race, neresnične pripovedi, miti in predsodki, ki ne spadajo v znanost, težave pri dojemanju in sprejemanju novih znanstvenih paradigem ter tudi počasno in geografsko omejeno širjenje znanstvenih spoznanj in posledično neinformiranost o znanstvenih odkritjih drugje po svetu, škodijo ekologiji znanstvenega komuniciranja in informiranja.

      Nadaljujte z branjem

      30. 9. 2011
      Znanost

      Dissemination of knowledge: process systematization and its implementation

      Maksimiljan Gerkeš

        Diseminacija se izkaže za zahteven proces, ki vodi k vprašljivim rezultatom, če je neustrezno zastavljen in usmerjan. Raznolikost pogledov na diseminacijo v raziskovalnih okoljih in v družbi nasploh ne prispeva k poenostavitvi procesa. V takšni situaciji je naravno najprej oblikovati solidno razumevanje koncepta in nato oblikovati model okolja za diseminacijo.

        Nadaljujte z branjem

        30. 9. 2010
        SICRIS, Znanost

        Konferenca CRIS 2010

        Andrej Korošec, Darinka Šeško

          Med 2. in 5. junijem 2010 je v Aalborgu na Danskem potekala 10. mednarodna konferenca CRIS 2010 (10th International Conference on Current Research Information Systems) z naslovom Povezovanje znanosti z družbo: Vloga informacij o raziskovanju v družbi znanja (Connecting Science with Society: The Role of Research Information in a Knowledge-Based Society).

          Nadaljujte z branjem

          31. 12. 2009
          Znanost

          Dostopnost informacij o raziskovalnih potencialih in rezultatih raziskovalnega dela za sodelovanje v regiji

          Franci Pivec

            Panel je vodil državni sekretar v slovenskem Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo József Györkös, s prispevki pa so sodelovali Tibor Sabo (Ministrstvo za znanost in tehnološki razvoj Republike Srbije), Igor Radusinović (Ministrstvo za prosveto in znanost Črne Gore), Đorđe Markez (Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Srbske – BiH), Atanas Kočov (Svet za znanstveno-raziskovalno dejavnost Republike Makedonije), Aleksandr Dimchev (dekan Filozofske fakultete Univerze v Sofiji) in Orion Zavalani (Politehnična univerza Tirana).

            Nadaljujte z branjem