Splošne knjižnice kot javni komunikacijskoinformacijski servisi

Jelena Petrovska
Prenesi PDF

V prispevku je avtorica poskušala podati kratek pregled osnovnih zahtev in možnosti, ki predstavljajo izziv v delovanju sodobnih knjižnic. Razvoj informacijske družbe in informatizacija marsikatere človeške dejavnosti sta pospešila preobrazbo knjižnic v javne komunikacijsko-informacijske servise. Ob možnih smereh preobrazbe knjižnic je predstavljen tudi kratek vpogled v knjižničarski sistem Makedonije.

Ključne besede
hibridna knjižnica | informacijsko-komunikacijska tehnologija | knjižnice | uporabnik
https://doi.org/10.3359/oz0504297

Sorodne objave

9. 12. 2022
COBISS/Izposoja, Knjižnice

Spremljanje dolgov uporabnikov ter izterjava v splošnih knjižnicah: primer Mestne knjižnice Kranj

Darja Vajs Košir

    Mestna knjižnica Kranj je večja slovenska splošna knjižnica, ki se, tako kot večina slovenskih knjižnic, ukvarja tudi s terjatvami do svojih uporabnikov. Pri izterjavi dolgov smo vključili tudi zunanjega izvajalca, Agencijo za upravljanje terjatev Prohit. Pred izterjavo z zunanjim izvajalcem najprej v knjižnici izpeljemo vrsto postopkov, da dolgove izterjamo sami. Te redno spremljamo in dolžnike o njih obveščamo ter jih opominjamo.

    Nadaljujte z branjem

    6. 12. 2022
    Študije uporabnikov

    Bralno vedenje študentov Univerze v Ljubljani v mobilnem okolju

    Ksenija Rivo, Maja Žumer

      Tuje raziskave poročajo o nizki uporabi mobilnih naprav za branje e-besedil med študenti, zato smo raziskali bralno vedenje pri uporabi mobilnih naprav med študenti UL. Ker so rezultati spletne ankete pokazali, da je nizka uporaba mobilnih naprav za branje e-gradiv značilna tudi za študente UL, smo želeli podrobneje raziskati razloge in ovire za uporabo mobilnih naprav za branje e-gradiv.

      Nadaljujte z branjem

      19. 10. 2021
      Izobraževanje, Knjižnice

      Strokovna samozavest pri spodbujanju bralne pismenosti

      Sabina Fras Popović

        V prispevku ugotavljamo pozitiven vpliv udeležbe na strokovnih dogodkih s področja bralne pismenosti in bralne kulture na krepitev strokovne samozavesti strokovnih delavcev v knjižnicah. Javni podatki kažejo dostopnost strokovnih dogodkov na področju spodbujanja bralne pismenosti in bralne kulture v Sloveniji. Praktiki se udeležujejo tovrstnih izobraževanj, a hkrati dvomijo v svojo usposobljenost za delo na področju spodbujanja in načrtovanja bralne pismenosti in bralne kulture.

        Nadaljujte z branjem

        20. 8. 2021
        COBISS+, Študije uporabnikov

        Uporabniška izkušnja v COBISS+

        Katarina Švab, Tanja Merčun

          Uporabniška izkušnja postaja vse pomembnejši vidik kakovosti storitev, produktov in tudi bibliografskih informacijskih sistemov. Ker primanjkuje celovitih raziskav uporabniške izkušnje v bibliografskih informacijskih sistemih, smo v okviru projekta pripravili anketni vprašalnik, ki zajema vse ključne dimenzije in vidike uporabniške izkušnje ter upošteva specifike bibliografskih informacijskih sistemov.

          Nadaljujte z branjem

          21. 5. 2020
          COBISS, Knjižnice, Študije uporabnikov

          Korisnici u COBISS okruženju – iskustva Narodne biblioteke Užice

          Gordana Bacotić, Biljana Ristović

            Narodna biblioteka Užice anketirala je 2019. godine svoje korisnike s ciljem da proveri koliko oni poznaju proces pretraživanja kataloga u aplikaciji COBISS/OPAC (sada COBISS+). Istraživanje se sastojalo iz sledećih segmenata: profil korisnika, najčešće korišćene pristupne tačke, korišćenje ekranskih saveta i olakšica pri pretraživanju i korisnička procena dobijenih rezultata. AA

            Nadaljujte z branjem

            3. 12. 2019
            COBISS, Šolske knjižnice

            Center za razvoj knjižnic, NUK in vključevanje šolskih knjižnic v COBISS

            Eva Kodrič-Dačić

              Novela Zakona o knjižničarstvu je leta 2015 na novo določila status šolskih knjižnic, Narodni in univerzitetni knjižnici pa naložila naloge, povezane s spremljanjem dejavnosti šolskih knjižnic in njihovim razvojem. Statistično spremljanje dejavnosti šolskih knjižnic, oblikovanje strategije razvoja, koncept triletnih razvojnih načrtov ter razvoj strokovnih podlag za določitev pogojev, ki jih mora izpolnjevati šolska knjižnica na področju vzgoje in izobraževanja, vsebinsko spadajo v delokrog Centra za razvoj knjižnic.

              Nadaljujte z branjem