Stanje avtomatizacije knjižničnega poslovanja v Češki republiki
Leta 2004 je češka vlada sprejela Koncept uvajanja interneta v knjižnice in v tem letu je imelo dostop do interneta 2.121 knjižnic, brez dostopa pa je bilo 3.864 knjižnic. Od leta 2000 teče program Knjižnične javne informacijske službe, ki je bistven za avtomatizacijo čeških knjižnic. Nacionalna knjižnica od leta 1995 uporablja sistem Aleph ter mednarodne standarde AACR2, UNIMARC in zdaj MARC 21. Odločitev za UNIMARC leta 1994 na priporočilo Ifle se je izkazala kot napačna. Na teh podlagah je avtomatizirana izposoja, medknjižnična izposoja in nabava. Vzajemna katalogizacija se je začela 1. junija 2005 s pomočjo orodja Aleph Cluster. Češki centralni katalog obstaja že od leta 1995 in sedaj deluje v sistemu Aleph 500, v njem je 2.218.479 zapisov. V čeških knjižnicah potekata dva velika programa digitalizacije – Memoria in Kramerius – ob tem pa še več manjših in specializiranih. Vrsta odprtih projektov je namenjena izboljšanju online dostopa do knjižničnega gradiva. Knjižnice uporabljajo zelo različno programsko opremo za avtomatizacijo svojega poslovanja, pri čemer prevladuje domača oprema.
Ključne besede
Aleph | centralni katalog | internet v knjižnicah | Narodna knjižnica Češke Republike | program digitalizacije | Program knjižnične javne informacijske službe | vzajemna katalogizacija
- Leto: 2005
- Letnik (številka): 10 (4)
- Objavljeno: 31. 12. 2005
- Številka prispevka: /
Sorodne objave
Bolnišnične knjižnice in storitve za paciente: primer URI Soča
Bolnišnične knjižnice so ključne za zagotavljanje strokovnih informacij zdravstvenemu osebju in podpori pri strokovnem ter raziskovalnem delu, pomembno vlogo pa imajo tudi pri podpori pacientom. Skladno s smernicami Mednarodne zveze knjižničnih združenj (IFLA) in drugimi standardi je njihova naloga omogočiti pacientom tudi dejavnosti, ki sproščajo in podpirajo proces zdravljenja. Ena teh je branje, ki med hospitalizacijo zmanjšuje stres ter spodbuja okrevanje.
Portal Dobreknjige.si: v novo desetletje z novimi funkcionalnostmi
Portal Dobreknjige.si je spletna platforma, namenjena bralcem, ki iščejo priporočila za kakovostno leposlovje in strokovne knjige. Deluje kot nacionalni projekt slovenskih splošnih knjižnic, ki omogoča organizacijo branja, povezovanje bralcev in širjenje bralne kulture. Portal letno beleži več kot dva milijona ogledov, njegova uporaba pa narašča. Po desetih letih delovanja je bila prenova potrebna zaradi tehnološke zastarelosti, omejenih možnosti nadgradnje in prilagajanja sodobnim standardom.
Raziskovanje bralnih navad in bralne kulture slovenskih knjižničarjev: metodološka izhodišča
Prispevek opisuje metodologijo raziskave bralnih navad in bralne kulture strokovnih in vodstvenih delavcev v slovenskih knjižnicah, ki je sicer del širše raziskave v projektu Bralni vzori: bralne navade strokovnih delavcev v vrtcih, šolah in fakultetah ter splošnih knjižnicah. Gre torej za proučevanje vseh strokovnjakov, ki so vključeni in imajo vpliv na bralno pismenost in bralno kulturo, ter študentov za te poklice.
Implementacija projekta Knjižnice čustev v Mestni knjižnici Kranj – izkušnje in izzivi
Mestna knjižnica Kranj je osrednja območna knjižnica, ki med drugim izvaja programe za bralno pismenost, informacijsko opismenjevanje, vseživljenjsko učenje in medgeneracijsko sodelovanje. V tem kontekstu smo se priključili mednarodnemu projektu Knjižnice čustev z namenom vpeljave inovativne storitve spodbujanja branja.
Spremljanje dolgov uporabnikov ter izterjava v splošnih knjižnicah: primer Mestne knjižnice Kranj
Mestna knjižnica Kranj je večja slovenska splošna knjižnica, ki se, tako kot večina slovenskih knjižnic, ukvarja tudi s terjatvami do svojih uporabnikov. Pri izterjavi dolgov smo vključili tudi zunanjega izvajalca, Agencijo za upravljanje terjatev Prohit. Pred izterjavo z zunanjim izvajalcem najprej v knjižnici izpeljemo vrsto postopkov, da dolgove izterjamo sami. Te redno spremljamo in dolžnike o njih obveščamo ter jih opominjamo.
Bralno vedenje študentov Univerze v Ljubljani v mobilnem okolju
Tuje raziskave poročajo o nizki uporabi mobilnih naprav za branje e-besedil med študenti, zato smo raziskali bralno vedenje pri uporabi mobilnih naprav med študenti UL. Ker so rezultati spletne ankete pokazali, da je nizka uporaba mobilnih naprav za branje e-gradiv značilna tudi za študente UL, smo želeli podrobneje raziskati razloge in ovire za uporabo mobilnih naprav za branje e-gradiv.
Strokovna samozavest pri spodbujanju bralne pismenosti
V prispevku ugotavljamo pozitiven vpliv udeležbe na strokovnih dogodkih s področja bralne pismenosti in bralne kulture na krepitev strokovne samozavesti strokovnih delavcev v knjižnicah. Javni podatki kažejo dostopnost strokovnih dogodkov na področju spodbujanja bralne pismenosti in bralne kulture v Sloveniji. Praktiki se udeležujejo tovrstnih izobraževanj, a hkrati dvomijo v svojo usposobljenost za delo na področju spodbujanja in načrtovanja bralne pismenosti in bralne kulture.
Uporabniška izkušnja v COBISS+
Uporabniška izkušnja postaja vse pomembnejši vidik kakovosti storitev, produktov in tudi bibliografskih informacijskih sistemov. Ker primanjkuje celovitih raziskav uporabniške izkušnje v bibliografskih informacijskih sistemih, smo v okviru projekta pripravili anketni vprašalnik, ki zajema vse ključne dimenzije in vidike uporabniške izkušnje ter upošteva specifike bibliografskih informacijskih sistemov.
Korisnici u COBISS okruženju – iskustva Narodne biblioteke Užice
Narodna biblioteka Užice anketirala je 2019. godine svoje korisnike s ciljem da proveri koliko oni poznaju proces pretraživanja kataloga u aplikaciji COBISS/OPAC (sada COBISS+). Istraživanje se sastojalo iz sledećih segmenata: profil korisnika, najčešće korišćene pristupne tačke, korišćenje ekranskih saveta i olakšica pri pretraživanju i korisnička procena dobijenih rezultata. AA
Kompetencije knjižničara i informatologa: izazovi u vremenu društvenih i kulturnih promjena
U članku se raspravlja o kompetencijama knjižničara i informatologa, nesuglasju oko nazivlja te nastojanjima da se istražuju razni utjecaji na akademsko obrazovanje u polju informacijskih znanosti.
