Izhodišče razprave pri okrogli mizi je bilo, da so vse države, iz katerih so prišli udeleženci konference, bodisi že članice evropske integracije (Avstrija, Italija, Slovenija, Bolgarija) bodisi v procesu priključitve (Hrvaška) ali sredi priprav na začetek tega procesa (Srbija, BiH, Črna Gora, Makedonija, Albanija).
Načela medkulturnosti in večkulturnosti, vključena v makedonsko zakonodajo, predstavljajo temeljne postulate delovanja družbe.
Izhodišče razprave na okrogli mizi o manjšinskih knjižnicah in tujejezičnih zbirkah v funkciji medkulturnega dialoga je bil evropski demokratični standard, da manjšinam pripada pravica do negovanja lastne kulture, k čemur praviloma sodijo tudi manjšinske knjižnice.
Prispevek podaja kratek pregled knjižnic s slovenskim gradivom na ozemlju, kjer je zgodovinsko prisotna slovenska skupnost v Italiji. Kratkemu opisu šolskih, občinskih in društvenih knjižnic sledi opis dejavnosti osrednje knjižnice Slovencev v Italiji – Narodne in študijske knjižnice v Trstu.
V 24 državah Evrope se nahaja 52 avstrijskih čitalnic. Svojim uporabnikom omogočajo dostop do gradiva in informacij, promovirajo nemški jezik in organizirajo razne prireditve – filmske večere, mednarodna posvetovanja, literarne večere.
S konferenco COBISS 2007 je sovpadala dvajsetletnica delovanja sistema COBISS. Temu je bila posvečena posebna proslava v veliki Turnerjevi dvorani Kongresnega centra Habakuk, ki jo je povezovala Vida Petrovčič, umetniško obogatitev pa je prispeval Lado Jakša z multimedijsko predstavo.
Prispevek prikazuje stanje v avstrijskih splošnih knjižnicah s poudarkom na avtomatizaciji poslovanja in spletnih katalogih. Prikazan je razvoj Slovenske študijske knjižnice, njen pomen za slovensko manjšino ter njeno mesto tako v avstrijskem kot v slovenskem knjižničnem sistemu. Dotakne se tudi bibliografije koroških Slovencev, ki jo izdeluje avtorica tega prispevka.
Opredelitvi bibliometrije kot kvantitativne analize objav sledi kratek pregled desetletnega izhajanja serijske publikacije Organizacija znanja (prej Cobiss obvestila). Nato so analizirane različne kvantitativne lastnosti objav omenjene publikacije.
Prispevek je spodbuda k debati in reševanju pomembnih vprašanj na več tesno povezanih področjih, kot so: prepad med filozofijo informacij in tistimi filozofijami in teorijami, ki so neupravičeno spregledane kljub relevantnosti za področje knjižničarstva in informacijske znanosti; znanje in modrost kot kategoriji informacijske znanosti; profesionalna odgovornost za filozofijo knjižničarstva in informacijske znanosti; povezanost računalništva z drugimi znanostmi kot nova znanstvena paradigma.