V prispevku želimo opozoriti na pomembno vlogo knjižnic in knjižničarjev v informacijski družbi. Glede na prenizek status knjižničarske stroke je ena od možnosti povečanja njenega ugleda tudi knjižničarska zakonodaja.
Politiko EU glede informacijske družbe moramo razdeliti na dve obdobji: prvo, od leta 1994 do 1999, označuje ime Bangemann in začrtana evropska pot v informacijsko družbo; drugo, po letu 1999, označuje ime Prodi in ukrepanje v smeri informacijske družbe za vse ljudi.
Zgodovina kulture je svojevrstna anticipacija prihodnje informacijske družbe, iz česar izhaja, da ni verjeten nenaden revolucionaren skok v novo civilizacijo, kar je zgolj jalova želja zaostankarjev.
Informacijska tehnologija postaja vse pomembnejši dejavnik učenja, še posebej v okviru vseživljenjskega izobraževanja. Najbolj je to vidno pri izobraževanju na daljavo, vendar je splet vstopil tudi v tradicionalno šolo in vpliva na spreminjanje dosedanje pedagoške komunikacije.
Članek predstavlja gradivo, ki naj bi bilo podlaga za članek Uvod v kritiko informacijske družbe, ki ga pripravljam. Knjiga Johna Featherja Informacijska družba: obravnava kontinuitete in spremembe predstavlja odličen uvod za knjižnične, informacijske in komunikacijske študije, pri katerih je razumevanje informacijske družbe teoretični okvir za proučevanje bolj specializiranih vprašanj.
Jasne predstave o tem, kaj je digitalna knjižnica, zaenkrat še ni. Različne skupnosti razpravljajo o digitalnih knjižnicah z različnih vidikov, predstav, z različnimi modeli in pristopi.