Vzajemna bibliografska baza podatkov vsebuje več kot 21.000 zapisov za raziskovalne naloge (raziskovalna poročila), ki jih je financirala nekdanja Raziskovalna skupnost Slovenije in kasneje Ministrstvo za znanost in tehnologijo.
Nekatere slovenske knjižnice so se dokaj hitro odzvale na dogajanje na Internetu in postavile svoje domače strani že v letu 1995 in še prej.
Prve izkušnje tuzlanskih bibliotekarjev pri uporabi programske opreme COBISS za računalnisko obdelavo knjizničnega gradiva so vezane na obdobje od 1988 do 1991.
Zadnja leta je diskusij o tako imenovani digitalizaciji, o globalizaciji in o enem samem informacijskem sistemu vedno več.
Info-bogataši – Info-reveži
Institut informacijskih znanosti v Mariboru (IZUM) in Zavod za informacijske studije Filozofske fakultete Sveučilista v Zagrebu sta 26. septembra 1997 v Mariboru organizirala znanstveni sestanek ob 90. letnici rojstva prof. Boža Težaka, enega od pionirjev na področju informacijskih dejavnosti, informacijske
znanosti in sorodnih ved.
Glavna tema konference je bila “Libraries and Information for Human Development”.
Leta 1996 je v okviru Evropske unije potekala raziskava “Splošne knjižnice v ‘ informacijski družbi”.
V okviru Phara je leta 1995 začel teci projekt, katerega namen je bil uvesti nekaj novih informacijskih servisov v dveh javnih knjižnicah v Romuniji in na
Madžarskem.
Ministrstvo za kulturo je naredilo dobro potezo, ko je v knjižni obliki izdalo nacionalno poročilo o kulturni politiki Slovenije (avtorja Vesna Čopič in Gregor
Tome) ter poročilo evropske strokovne skupine pod vodstvom Michaela Vimmerja z naslovom Kulturna politika v Sloveniji.