Nekaj misli o knjižnicah in informacijskem trgu

PDF

Knjižnice predstavljajo v povprečju 7 % celokupnega informacijskega trga in so količinsko že njegov bistven del. Funkcije, ki jih opravljajo že stoletja in za katere prejemajo velika javna sredstva, so v sodobnih razmerah vprašljiva. Vendar se ne izpolnjujejo napovedi o odmiranju tiska, saj še nikoli ni bilo izdanih toliko knjig kot po uvedbi interneta, zato tudi knjižnice še nikoli niso imele toliko dela kot sedaj. Izziv predstavljajo iskalniki (npr. Google), ki pritegnejo bistveno več uporabnikov kot knjižnični katalogi. Uspešni konkurenti knjižnicam so tudi online knjigarne (npr. Amazon), ki znajo veliko bolje predstaviti informacijske vire. Knjižnice lahko ohranijo svojo pomembno vlogo, če se osredotočijo na dejavnosti, pri katerih so boljše od drugih, in opustijo dejavnosti, pri katerih so boljši drugi. V vsakem primeru pa morajo posvojiti svetovni splet kot orodje, brez katerega se ni mogoče več spuščati v tekmo za pozornost uporabnikov. Pri referenčni dejavnosti so boljši iskalniki in pri osnovni katalogizaciji je uspešnejša naveza med založniki in online knjigarnami. Knjižnice pa morajo s povezavo vseh katalogov odpreti svoje zaloge z milijardami knjig ter preusmeriti svoje strokovne potenciale v vsebinsko obdelavo bogastva, ki se skriva med knjižnimi platnicami. Čim več gradiva je treba prenesti v elektronsko obliko ter z izpopolnjeno organizacijo znanja izboljšati njegovo dostopnost in uporabnost. Z združitvijo nenadomestljive tradicije hranjenja virov znanja civilizacije in spretno uporabo orodij sodobne IKT lahko knjižnice vzpostavijo informacijski sistem (Bookle), ki ji bo zagotovil nesporno prednost na informacijskem trgu.

Leto:

Letnik (številka):

Objavljeno:

Številka prispevka:

https://doi.org/10.3359/oz0504253
31. 12. 2005
/
Share This