Prispevek se uvodoma ukvarja z vprašanjem, kdaj in zakaj se je v razvitem znanstvenem okolju pojavila zahteva, da se poleg tradicionalnih kolegialnih ocenjevanj v znanosti uveljavi sistem kvantitativnega (bibliometričnega) spremljanja znanosti. Avtorja skušata prikazati stanje in trende razvoja na področju kvantitativnih in kvalitativnih ocenjevanj znanstvenih rezultatov danes in v prihodnje. Še posebej ju zanima delovanje evalvacijskega sistema znanosti v novih načinih produkcije znanstvenega vedenja. Zanima ju, kateri so ključni problemi zanesljivosti in veljavnosti kvantitativnih in kvalitativnih ocenjevanj v znanosti. V zadnjem delu so predstavljeni nekateri predlogi za dopolnitve veljavnega sistema vrednotenja rezultatov znanstvenega raziskovanja v Sloveniji, ki ga je v zadnjem času vzpostavila Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.
Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) je spomladi leta 2025 izvedla raziskavo o uresničevanju načel odprte znanosti, s katero je želela pridobiti podatke za oceno vpeljanosti odprte znanosti v prakso raziskovalnih organizacij v letu 2024.
Osnova za analizo znanstvenih in sorodnih monografij (akademskih knjig) v Sloveniji v letih od 2013 do 2023 so bili bibliografski zapisi v bazi COBIB.SI, ki vsebujejo tudi (pri slabi polovici zapisov verificiran) podatek o tipu znanstvene objave. V tem obdobju je letno v povprečju izšlo od 520 do 1245 monografij (odvisno od tega, katere tipe del prištevamo med akademske knjige ter kako obravnavamo ponovne objave, kot so ponatisi, nove izdaje in e-knjige).
Predstavljeni so prispevki udeležencev s posvetovanja o znanstvenih in strokovnih publikacijah o stanju e-revij na začetku 90-ih let prejšnjega stoletja, ki je bilo v Institutu informacijskih znanosti v Mariboru (IZUM) v decembru 1991. Eden od poudarkov je na IZUM-ovem e biltenu, ki je bil vpisan v enega prvih imenikov e-revij in drugih e-glasil v svetu iz istega leta. Komunikacija je osnova znanstvenega napredka, predvsem e-revije.
Prispevek opisuje posodobitve in značilnosti nove verzije aplikacije SICRIS, ki temelji na posodobitvi prenosa podatkov iz ARRS, prehodu v odprtokodno okolje in posodobitvi spletnih storitev. V letu 2022 je bil zaključen projekt prenosa s platforme Windows (MS SQL, ASP.NET, IIS) na platformo Linux (PostgreSQL, Java EE, Wildfly).
Na osnovi (1) seznamov slovenskih znanstvenih revij v mednarodnih bazah, ki jih uporabljajo za vrednotenje objav slovenskih raziskovalcev, (2) rednih državnih razpisov za podporo znanstvenih revij in (3) podrobnejšega pregleda za ta sistem najpomembnejših mednarodnih bibliografskih baz (SNIP, JCR, SJR) lahko ugotovimo, da je v letu 2021 izhajalo 219 slovenskih revij z znanstvenimi članki. Vsaka druga revija je nastala po letu 1990, okoli 60 % jih spada med družboslovno-humanistične revije. Njihovi založniki so domače ustanove in revije veljajo za diamantne: z velikimi svetovnimi založniki je povezanih le 7,7 % revij in le 3,7 % jih uporablja sistem APC (Article Processing Charge).
Modrost je ena izmed številnih človekovih mentalnih sposobnosti. Mentalno vitalnost stereotipno povezujemo z mladostjo, mentalni upad pa s starostjo. Toda cena modrosti je tudi staranje. Povezanost nevrološkega upadanja (senilnost, demence) in razvoja modrosti med staranjem imenujemo paradoks modrosti.
Pregledovanje literature je neločljiv del raziskovalnega dela. Zgodba o Pierru Trémauxu (1818–1895) ponazarja, kako faktorji, kot so potegavščine, novinarske race, neresnične pripovedi, miti in predsodki, ki ne spadajo v znanost, težave pri dojemanju in sprejemanju novih znanstvenih paradigem ter tudi počasno in geografsko omejeno širjenje znanstvenih spoznanj in posledično neinformiranost o znanstvenih odkritjih drugje po svetu, škodijo ekologiji znanstvenega komuniciranja in informiranja.
Odprti dostop kot nov poslovni model v znanstveni komunikaciji lahko vpliva na citiranost znanstvenih objav, o čemer obstaja mnogo raziskav. V tem članku je prikazana analiza časovnega odmeva, ki predstavlja čas od objave članka do prvega citata. Analizo časovnega odmeva smo izvedli v dveh fazah.
Za spremljanje znanstvenih objav in za podporo vrednotenju objav slovenskih avtorjev smo v IZUM-u razvili portal COBISS/SciMet. V prispevku je opisana metodologija zbiranja, agregacije in obdelave podatkov o naših avtorjih iz različnih informacijskih virov, kot so WoS, Scopus, COBISS.SI, SICRIS, SNIP in JCR. Predstavljene so možnosti prikaza podatkov v sklopu portala in funkcionalnosti portala. Opisano je tudi novo ogrodje, v katerem je bila razvita spletna aplikacija COBISS/SciMet.
Visokošolske in znanstvene knjižnice ter knjižničarji so bili vedno pomembni partnerji znanstvenoraziskovalne skupnosti. Zaradi razvoja komunikacije v znanstveni sferi, dostopnosti informacijskih virov v elektronski obliki ter zaradi omrežij in nacionalne znanstvene politike se knjižničarji soočajo z iskanjem novih načinov sodelovanja z znanstvenimi skupnostmi.
Spletišče uporablja piškotke z namenom, da vam ponudimo boljšo uporabniško izkušnjo ter optimizacijo prikaza prilagojenih vsebin. Z nadaljevanjem obiska na spletni strani ali klikom na "V redu" se strinjate z uporabo piškotkov.