Protislovja vrednotenja znanstvenega dela: Kako določiti pravo znanstveno založbo?

Miha Kovač
Prenesi PDF

Članek analizira način vrednotenja monografskih objav, kot jih predlagajo Navodila za delo OSICev pri vrednotenju znanstvene uspešnosti v Sloveniji. Članek opozarja, da so avtorji Navodil prezrli dinamiko razvoja sodobnega knjižnega založništva doma in v svetu, zaradi česar so predlagani kriteriji monografskih objav zastavljeni tako, da lahko destimulirajo resne znanstvene objave v tujini in hkrati omogočajo zlorabe tujih objav, povrhu pa odpirajo vrata razmeroma visoki stopnji subjektivnosti pri vrednotenju v tujini in doma objavljenih znanstvenih del. Razloge za tako stanje vidi avtor predvsem v dejstvu, da pri izdelavi Navodil ni sodeloval nihče, ki bi si akademski in/ali habilitacijski naziv pridobil na področju organizacije in vrednotenja znanja, čeprav je takih strokovnjakov v Sloveniji kar nekaj.

Ključne besede
knjižno založništvo | monografska publikacija | Organizacija znanja | vrednotenje znanja | založba
https://doi.org/10.3359/oz0501012

Sorodne objave

16. 12. 2022
Družboslovje in humanistika, Znanost

Dialektično premišljevanje o znanstvenih in strokovnih e-revijah

Tvrtko-Matija Šercar

    Predstavljeni so prispevki udeležencev s posvetovanja o znanstvenih in strokovnih publikacijah o stanju e-revij na začetku 90-ih let prejšnjega stoletja, ki je bilo v Institutu informacijskih znanosti v Mariboru (IZUM) v decembru 1991. Eden od poudarkov je na IZUM-ovem e biltenu, ki je bil vpisan v enega prvih imenikov e-revij in drugih e-glasil v svetu iz istega leta. Komunikacija je osnova znanstvenega napredka, predvsem e-revije.

    Nadaljujte z branjem

    12. 4. 2022
    Bibliometrija, Odprti dostop, Založništvo

    Slovenske znanstvene revije v letu 2021

    Aleš Pogačnik

      Na osnovi (1) seznamov slovenskih znanstvenih revij v mednarodnih bazah, ki jih uporabljajo za vrednotenje objav slovenskih raziskovalcev, (2) rednih državnih razpisov za podporo znanstvenih revij in (3) podrobnejšega pregleda za ta sistem najpomembnejših mednarodnih bibliografskih baz (SNIP, JCR, SJR) lahko ugotovimo, da je v letu 2021 izhajalo 219 slovenskih revij z znanstvenimi članki. Vsaka druga revija je nastala po letu 1990, okoli 60 % jih spada med družboslovno-humanistične revije. Njihovi založniki so domače ustanove in revije veljajo za diamantne: z velikimi svetovnimi založniki je povezanih le 7,7 % revij in le 3,7 % jih uporablja sistem APC (Article Processing Charge).

      Nadaljujte z branjem

      3. 12. 2019
      Znanost

      Potegavščine, miti in predsodki v znanosti: primer Pierra Trémauxa

      Tvrtko-Matija Šercar

        Pregledovanje literature je neločljiv del raziskovalnega dela. Zgodba o Pierru Trémauxu (1818–1895) ponazarja, kako faktorji, kot so potegavščine, novinarske race, neresnične pripovedi, miti in predsodki, ki ne spadajo v znanost, težave pri dojemanju in sprejemanju novih znanstvenih paradigem ter tudi počasno in geografsko omejeno širjenje znanstvenih spoznanj in posledično neinformiranost o znanstvenih odkritjih drugje po svetu, škodijo ekologiji znanstvenega komuniciranja in informiranja.

        Nadaljujte z branjem

        30. 9. 2011
        Znanost

        Dissemination of knowledge: process systematization and its implementation

        Maksimiljan Gerkeš

          Diseminacija se izkaže za zahteven proces, ki vodi k vprašljivim rezultatom, če je neustrezno zastavljen in usmerjan. Raznolikost pogledov na diseminacijo v raziskovalnih okoljih in v družbi nasploh ne prispeva k poenostavitvi procesa. V takšni situaciji je naravno najprej oblikovati solidno razumevanje koncepta in nato oblikovati model okolja za diseminacijo.

          Nadaljujte z branjem