V jesenskih dneh, v času ljubljanskega InterINFOS-a (http://www.interinfos.com), smo slovenski uporabniki dobili drugi pisarniški paket v svojem jeziku.
Ontologija je beseda, ki jo poznamo iz filozofije: je del metafizike, ki se ukvarja z naravo bitij.
Dvanajstič konferenca COBISS in tretjič tudi SICRIS.
Uvodnik št. 1-2, letn. 17 revije OZ.
Velike spremembe v knjižničarstvu, ki so jih sprožile velike spremembe v pričakovanjih, demografskih značilnostih in izobraževalnih potrebah uporabnikov knjižnic, spreminjajoče se pojmovanje vrednosti in pomembnosti informacij skupaj z novimi, naprednimi tehnologijami, ki jih uporabljajo v knjižnicah, dramatično in nezadržno spreminjajo tudi vlogo knjižničarjev.
Članek je eden od rezultatov dela v okviru širše naloge Selektivna bibliografija ključnih prispevkov k razvoju informacijske znanosti, s katero se avtorja ukvarjata od leta 1995. Rezultat naloge naj bi bila svojevrstna bibliografska zgodovina informacijske znanosti.
V IZUM-u smo pripravili spletno stran, preko katere je možen prikaz seznama najbolj branega gradiva po različnih kriterijih. Podatki se ažurirajo enkrat mesečno, ko se na skupno okolje na IZUM prenesejo vse transakcije prejšnjega meseca in vključijo v skupno bazo.
V članku predstavljam diplomsko nalogo z naslovom Razvoj in pomen knjižnice Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, ki sem jo zagovarjal na Oddelku za bibliotekarstvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Rad bi poudaril, da tako kot druge skupine uporabnikov s posebnimi potrebami tudi slepi in slabovidni od zaposlenih v knjižnicah pričakujejo nekaj več pozornosti in pomoči, zato podajam nekaj osnovnih podatkov o potrebah in posebnostih slepih in slabovidnih uporabnikov ter njim prilagojenih knjigah in tehnikah branja.
Informacijska tehnologija postaja vse pomembnejši dejavnik učenja, še posebej v okviru vseživljenjskega izobraževanja. Najbolj je to vidno pri izobraževanju na daljavo, vendar je splet vstopil tudi v tradicionalno šolo in vpliva na spreminjanje dosedanje pedagoške komunikacije.
Matjaž Gams se je zaposlil na Institutu Jožef Stefan še kot študent leta 1977, leto kasneje pa je vzbudil pozornost slovenske javnosti s svojo diplomo o računalniško vodenih šahovskih končnicah.