Niko Schlamberger
Strojni inženir po izhodiščni izobrazbi je le nekaj začetnih izkušenj pridobival v strojni industriji, sicer pa je bil med prvimi pri nas, ki so se soočili z informacijsko tehnologijo.
Strojni inženir po izhodiščni izobrazbi je le nekaj začetnih izkušenj pridobival v strojni industriji, sicer pa je bil med prvimi pri nas, ki so se soočili z informacijsko tehnologijo.
V Radencih je od 6. do 8. aprila 2005 potekalo posvetovanje z naslovom Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja, ki so ga organizirali Pokrajinski arhiv Maribor, Arhiv Republike Slovenije in DLM – Forum (Document lifecycle management – Forum).
Od 11. do 13. aprila 2005 je v Edinburghu potekala 28. mednarodna konferenca UKSG (United Kingdom Serials Group), ki se je je udeležilo približno 500 udeležencev iz 15 držav.
Od 13. do 15. aprila je v prostorih Kongresnega centra Grand hotela Bernardin v Portorožu potekalo XII. posvetovanje Dnevi slovenske informatike 2005.
Od 20. do 22. aprila 2005 je v Milanu v Italiji potekala konferenca tehničnih komunikatorjev STC-TAC:1 3th STC-TAC Conference.
Microsoft uporablja tehnologijo .Net za gradnjo lastnih aplikacij. Novi Visual Studio 2005, novi odjemalec za strežnik SQL 2005 ter aplikacije v prihajajočem operacijskem sistemu Longhorn (izide 2006) so zgrajeni z orodjem Visual Studio .Net.
Dvojezična publikacija, ki jo predstavljamo (izšla v Ljubljani pri založbi Maska, 2001), je zbornik, za katerega so prispevke poleg urednice napisali Timothy Druckery (kustos in pisec iz New Yorka), Hito Steyerl (japonska filmarka in esejistka, živeča v Berlinu), Georg Schőllhammer (publicist iz Nemčije), Maria Klonaris in Katerina Thomadaki (grški umetnici, ki sedaj delujeta v Parizu), Goran Djordjević (nekdanji umetnik iz Beograda, sedaj pa se predstavlja kot hišnik iz New Yorka), Michael Fehr (muzealec iz Hagna), Borut Vogelnik (IRWIN), Lev Manovich (teoretik novih medijev in infoestetike iz San Diega) ter neidentificirani 0100101110101101.org.
Poslovanje s knjižničnim gradivom v okolju COBISS3, V3.0.
Uvodnik št. 1, letn. 10 revije OZ.
Za vrednotenje raziskovalne uspešnosti so potrebne zanesljive bibliografske podlage, pri čemer se pristojni državni organi, ki odločajo o javnih sredstvih za ta namen, opirajo na sistem COBISS. Poleg IZUM-a in OSIC-ev se je v tej smeri v zadnjih letih angažirala tudi posebna Komisija SAZU, katere predlogi pa so zaradi nepopolnega poznavanja COBISS-a in zaradi nejasnih razmejitev med klasifikacijo po tipologiji in kategorizacijo pri vrednotenju bibliografskih enot v mnogih pogledih sporni.