Konferenca ALA 2005
V okviru letošnjega strokovnega srečanja združenja ameriških knjižnic, ki je bilo organizirano v Chicagu od 22. do 29. junija 2005, sem se najprej udeležila dvodnevne predkonference, ki jo je organizirala sekcija ALCTS.
V okviru letošnjega strokovnega srečanja združenja ameriških knjižnic, ki je bilo organizirano v Chicagu od 22. do 29. junija 2005, sem se najprej udeležila dvodnevne predkonference, ki jo je organizirala sekcija ALCTS.
Seminar ELAG 2005 (European Library Automation Group) (http://elag2005.web.cern.ch/elag2005/) je potekal od 1. do 3. junija v Ženevi pod naslovom Open Access (Prost dostop).
Konferenca JavaOne je tudi letos potekala v centru Moscone v San Franciscu od 27. do 30. junija. Tokrat je bila v znamenju desetega rojstnega dneva jave. Sun je prvič formalno predstavil javo 23. maja 1995.
Letošnja konferenca z naslovom Libraries – a Voyage of discovery (Knjižnice – potovanje odkritij) se je odvijala v Oslu in je bila tako z organizacijskega vidika kot tudi z vidika kakovosti prispevkov na visoki ravni.
Na portalu ameriške osrednje obveščevalne agencije CIA (Central Intelligence Agency) je objavljeno poročilo Nacionalnega obveščevalnega sveta z naslovom Prikaz globalne prihodnosti (National Intelligence Council. Mapping the global future: Report of the National Intelligence Council’s 2020 Project/Based on Consultations With Nongovernmental Experts Around the World, December 2004).
Uvodnik št. 2, letn. 10 revije OZ.
Na spletu najdemo več slovarjev za različna področja, v katerih so posamezni pojmi (besede, izrazi) opisani/razloženi z drugimi pojmi iz slovarja. S tem je določen slovarski graf nad pojmi. Kot primer smo vzeli slovar ODLIS (Online Dictionary of Library and Information Science), ki je na spletu prostodostopen.
V prispevku so opisane osnovne značilnosti in možnosti uporabe sistemske strežniške programske opreme Windows Small Business Server 2003, ki jo je proti koncu leta 2003 izdal Microsoft in predstavlja celovito rešitev na področju informacijske infrastrukture predvsem v manjših okoljih.
V svojem komentarju k Šercerjevemu članku bi se rad osredotočil predvsem na poglavje Metode informacijske znanosti, v katerem avtor med drugim zapiše, da so bile »na stičišču informacijske znanosti in znanosti o znanosti razvite metode bibliometrije, scientometrije, ki se danes imenuje informetrija (informetrics)«, in pri tem navede dva vira.
V 1. zvezku 10. letnika časopisa Organizacija znanja (OZ) je bil objavljen moj članek Ali Slovenija noče informacijske znanosti?.