Protislovja vrednotenja znanstvenega dela: Kako določiti pravo znanstveno založbo?
Članek analizira način vrednotenja monografskih objav, kot jih predlagajo Navodila za delo OSICev pri vrednotenju znanstvene uspešnosti v Sloveniji.
Članek analizira način vrednotenja monografskih objav, kot jih predlagajo Navodila za delo OSICev pri vrednotenju znanstvene uspešnosti v Sloveniji.
Čeprav je zaznamovala informacijsko dobo in družbo, informacijske znanosti ni niti v šifrantu raziskovalnih ved, področij in podpodročij Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) niti Statističnega urada Republike Slovenije (SURS).
V članku obravnavamo problematiko dostopa do elektronskih arhivov (e-arhivov) z mobilnih medijev glede na njihove omejene zmožnosti prikaza in dostopa do informacij. Pomemben segment pri mobilnih napravah so tudi mobilne komunikacije, ki bistveno vplivajo na hitrost dostopa do informacij v arhivih.
Prispevek opisuje spletno aplikacijo za bibliografije raziskovalcev, strokovnih sodelavcev in prispevkov iz serijskih publikacij, ki je bila razvita v okviru sistema COBISS.SI. Navedeni so možni načini oblikovanja različnih vrst bibliografij in načini izbora in/ali izločanja bibliografskih enot pri izdelavi bibliografij avtorjev/raziskovalcev.
Na znanstvenem srečanju Knjižnice v 21. stoletju je bila sprejeta vizija knjižnice tretjega tisočletja. V središču njene prihodnje vloge je ustrezno izobražen knjižničar. V Srbiji smo s specializiranim knjižničarskim izobraževanjem pričeli že leta 1948, leta 1963 pa se je začelo izvajati tudi na Filološki fakulteti v Beogradu.
Jakob Emeršič je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani sredi šestdesetih kot slavist – komparativist. Širini svojega študija je ostal zvest vse življenje in čeprav ga lahko predstavimo kot višjega bibliotekarja, njegovo delo v resnici sega na mnoga področja.
Od 30. novembra do 2. decembra je bila v Londonu 28. mednarodna konferenca Online Information 2004, na kateri so predstavili najnovejše vsebine in rešitve informacijske industrije s področja informacijskih vsebin in upravljanja z njimi.
Vidnejši – danes žal že pokojni – ameriški politolog Alfred G. Meyer je imel nedvomno prav, ko je zapisal navidez paradoksalno trditev, da “tisti, ki raziskujejo družbene probleme, v bistvu raziskujejo sami sebe”.
Vzajemna katalogizacija je revolucionarno spremenila bibliografsko kontrolo in delo mnogih katalogizatorjev.
WSIS – drugi del.