Slovenija, jesen 1998. Knjižnica, pomembna za slovensko pot k znanju. Vlada in sponzorji radodarni s sredstvi
“Tišina šepeta v Bohinju.”
V začetku marca 1999 sta bili v Mariboru in v Ljubljani predstavitvi novosti v programskem segmentu COBISS/OPAC za WWW, V3.0 beta, ki se ga je udeležilo
precej predstavnikov knjižnic.
S prodorom novih tehnologij, predvsem interneta v zadnjem desetletju, so se odprle tudi možnosti za realno virtualno knjižnico, kjer objavljena besedila v celoti zažive v elektronski obliki.
Število knjižnic, ki uporabljajo programsko opremo COBISS/Izposoja, je že v letu 1998 preseglo številko sto.
Po dolgoletni uporabi IZUM-ovih programov v računovodstvih knjižnic širom po Sloveniji se je porodila ideja o programu, ki bi omogočal sistematični pregled podatkov iz vseh aplikacij na enem mestu.
COBISS3 je ime za novo generacijo programske opreme, razvite na osnovi objektne tehnologije.
Vabilo na 17. konferenco GartnerGroup (http://www.gartner.com) se je glasilo “Kaj se je spremenilo v informacijski tehnologiji od lani? Vse.”
Posvetovanje je bilo organizirano ob jubileju hrvaškega knjižničarstva – ob 160-letnici ustanovitve “Društva narodnog”, prve ilirske čitalnice na Hrvaškem, ustanovljene leta 1838, ki jo je podedovala “Gradska knjižnica i čitaonica Metel Ožegović”, organizatorica posvetovanja.
Od 8. do 10. decembra je bilo v Londonu že 22. mednarodno online srečanje.
Slovenija se lahko izkaže z uspešno avtomatizacijo knjižničnega sistema, sinonim za to pa je COBISS.