Na okroglo mizo “Prevzemanje bibliografskih zapisov iz različnih okolij” smo povabili 11 predstavnikov nacionalnih knjižničnih sistemov COBISS z željo, da poiščemo odgovore na vprašanja o prostem pretoku bibliografskih zapisov.
Izhodišče razprave je bilo, da domala vse knjižnice v mreži COBISS.Net delujejo v poudarjeno večkulturnem okolju in da je upoštevanje večkulturnosti ter podpiranje medkulturnega dialoga deklarirana visoka prioriteta njihovih družbenih okolij.
Izhodišče razprave pri okrogli mizi je bilo, da so vse države, iz katerih so prišli udeleženci konference, bodisi že članice evropske integracije (Avstrija, Italija, Slovenija, Bolgarija) bodisi v procesu priključitve (Hrvaška) ali sredi priprav na začetek tega procesa (Srbija, BiH, Črna Gora, Makedonija, Albanija).
Načela medkulturnosti in večkulturnosti, vključena v makedonsko zakonodajo, predstavljajo temeljne postulate delovanja družbe.
Izhodišče razprave na okrogli mizi o manjšinskih knjižnicah in tujejezičnih zbirkah v funkciji medkulturnega dialoga je bil evropski demokratični standard, da manjšinam pripada pravica do negovanja lastne kulture, k čemur praviloma sodijo tudi manjšinske knjižnice.
Prispevek podaja kratek pregled knjižnic s slovenskim gradivom na ozemlju, kjer je zgodovinsko prisotna slovenska skupnost v Italiji. Kratkemu opisu šolskih, občinskih in društvenih knjižnic sledi opis dejavnosti osrednje knjižnice Slovencev v Italiji – Narodne in študijske knjižnice v Trstu.
V 24 državah Evrope se nahaja 52 avstrijskih čitalnic. Svojim uporabnikom omogočajo dostop do gradiva in informacij, promovirajo nemški jezik in organizirajo razne prireditve – filmske večere, mednarodna posvetovanja, literarne večere.
Začenjam 15. srečanje strokovnjakov, ki se ukvarjajo s kreiranjem in implementacijo knjižničnega informacijskega sistema COBISS.
Prispevek obravnava dilemo, s katero se srečujejo praktično vsi sistemi financiranja znanstvenoraziskovalnega dela, namreč kako zagotoviti kar največjo kakovost raziskovalnega dela, dobro razmerje med vloženimi sredstvi in končnim rezultatom. Za razliko od zasebnega sektorja, kjer je ključno merilo uspešnosti dobičkonosnost, je v javnem sektorju, katerega pomemben del je tudi raziskovalna dejavnost, treba najti druge mehanizme za maksimiranje učinkov.
Akreditacija je sestavni del avtonomije ameriških univerz, ki se skozi čas spreminja, vendar vse bolj pridobiva na pomenu. Če so bile prej knjižnice vrednotene predvsem po svojem obsegu, so sedaj bolj pomembni kazalci njihove dejavnosti kot jih definira ACRL: vloženi viri, rezultati dela, vplivi v okolju. Odločilno vlogo imajo knjižnični standardi, katerih razvoj je tesno povezan z akreditacijo.