Ob stoti obletnici rojstva Seymoura Lubetzkega, glavnega teoretika katalogizacije v 20. stoletju (G. H. Leazer), je bilo 18. aprila 1998 v Los Angelesu posvetovanje o zgodovini in namenih katalogizacije in katalogov.
Priročnik za uporabo katalogizacijskih pravil (NUK, maj 2000), ki nam ga je v recenzijo posredovalo Ministrstvo za znanost in tehnologijo (MZT), smo temeljito preučili v skupini za Razvoj vzajemne katalogizacije in COBIB-a.
Pre skoro 40 godina IFLA je inicirala projekt temeljnog preispitivanja kataloške teorije i prakse.
Leta 1911 je A. N. Whitehead v Uvodu v matematiko zapisal, da civilizacija napreduje, zahvaljujoč povečevanju stevila pomembnih operacij, ki jih lahko opravljamo, ne da bi o njih razmišljali.
Veliki nemški pisatelj Johann Wolfgang von Goethe je zapisal, da se moramo primerjati z drugim, če hocemo spoznati sami sebe.
Nevidni računalnik: zakaj lahko propadejo dobri proizvodi, osebni računalnik je preveč zapleten in so informacijske naprave rešitev.
V zadnjem času so se v svetu na novo razmahnile razprave o naravi informacij in informacijskih sistemov v razponu od pojmovanja informacije kot materialne fizične enote, ki je odgovorna za urejenost (nasproti kaosu in entropiji) vseh sistemov brez razlike, do dokumentarnega razumevanja informacij, ki je značilno za področje knjižnične in informacijske znanosti.
Pojem sprememb je danes v središču naše pozornosti.
Ravnatelj Goriške knjižnice Franceta Bevka Rajko Slokar je napisal zanimivo poročilo o svojih študijskih obiskih (nemških, pa tudi danskih in angleških) knjižnic.
Namenili smo se oceniti knjigo, ki ni ravno nova (prvič je izšla pri Alfredu A. Knopfu v New Yorku ze 1991 ), vendar je nesporno trendovska knjiga devetdesetih let, ob tem pa v Sloveniji premalo znana.