Družbeni mediji – zabava ali orodje?
Pozitivni obeti tehnologije za izpolnitev najboljšega v človeku se lahko končajo z nepričakovanimi polomi ali uporabnimi sistemi. Ko programsko opremo razvijajo zlobni ljudje, so škodljivi rezultati razumljivi.
Pozitivni obeti tehnologije za izpolnitev najboljšega v človeku se lahko končajo z nepričakovanimi polomi ali uporabnimi sistemi. Ko programsko opremo razvijajo zlobni ljudje, so škodljivi rezultati razumljivi.
Programska oprema je namenjena uporabniku, ki se danes sooča z dvema modeloma uporabe in razvoja te opreme. Na eni strani je prevladujoč komercialni model lastniške zaprtokodne programske opreme, na drugi strani pa model odprtokodnih programskih rešitev.
V članku smo želeli prikazati organizacijo vojaških knjižnic v Sloveniji. Da bi spoznali ureditev vojaških knjižnic v Sloveniji, smo analizirali literaturo in si nekatere knjižnice tudi ogledali.
Razvoj informacijske tehnologije občutno vpliva tudi na tradicionalno poučevanje in učenje in ju spreminja v e-poučevanje in e-učenje. Takšen razvoj terja od vseh udeležencev v izobraževalnih sistemih, da sledijo razvoju informacijske tehnologije in gradijo lastno informacijsko pismenost v okolju spleta 2.0.
V prispevku poročamo o uvozu bibliografskih zapisov za elektronske knjige založbe Springer v COBIB.SI, ki so javnosti dostopni od 3. 10. 2009. Pobudo za uvoz zapisov je dala Centralna tehnična knjižnica Univerze v Ljubljani. Predmet uvoza je 9.411 bibliografskih zapisov v formatu MARC 21.
S spremembo družbenega sistema so se madžarske knjižnice znašle v novih razmerah in mnoge so prenehale delovati. Z novo knjižnično zakonodajo so bile med drugimi novostmi “javne knjižnice” in “zavodi za knjižnice”, ki imajo strokovno in koordinacijsko vlogo, uvedena pa je bila tudi državna mreža za medknjižnično izposojo, v katero je vključenih 56 velikih knjižnic.
Rad ima za cilj da prikaže nemački uzajamni katalog serijskih publikacija. ZDB (Zeitschriftendatenbank) sadrži naslove serijskih publikacija i njihove lokacijske podatke.
Leta 2005 je Hirsch razvil zdaj že povsod znan in uporabljen h-indeks – do sedaj najkrajši kvantitativni kazalnik kumulativnega vpliva in relevance rezultatov znanstvenega dela posameznega raziskovalca, raziskovalne skupine ali institucije (univerze, inštituti, revije itd.).
Prispevek prikazuje stanje v avstrijskih splošnih knjižnicah s poudarkom na avtomatizaciji poslovanja in spletnih katalogih. Prikazan je razvoj Slovenske študijske knjižnice, njen pomen za slovensko manjšino ter njeno mesto tako v avstrijskem kot v slovenskem knjižničnem sistemu. Dotakne se tudi bibliografije koroških Slovencev, ki jo izdeluje avtorica tega prispevka.
Opredelitvi bibliometrije kot kvantitativne analize objav sledi kratek pregled desetletnega izhajanja serijske publikacije Organizacija znanja (prej Cobiss obvestila). Nato so analizirane različne kvantitativne lastnosti objav omenjene publikacije.