Eugene Garfield je s Current Contents in še posebej s Science Citation Index postavil temelje za razvoj scientometrije ter spodbudil sociologijo znanosti in znanost o znanosti.
Intelektualni kapital predstavlja znanje, ki ga je podjetje pridobilo v času svojega delovanja in pomembno vpliva na vrednost podjetja. Ker znanje predstavlja premoženje podjetja in konkurenčno prednost, ga je treba upravljati.
Uvodnik št. 1, letn. 12 revije OZ.
V prispevku želimo opozoriti na pomembno vlogo knjižnic in knjižničarjev v informacijski družbi. Glede na prenizek status knjižničarske stroke je ena od možnosti povečanja njenega ugleda tudi knjižničarska zakonodaja.
Akreditacija straši po Evropi, kjer jo razumejo kot „licenco za ubijanje”, saj ta ameriška praksa v evropskem prostoru ni običajna. Problem je stopnja avtonomije evropskih univerz, saj so pod nadzorom svojih držav, ki si prisvajajo tudi pristojnost akreditiranja.
Informacijska tehnologija se razvija s faktorjem 1000 na vsakih 20 let, a vseeno smo šele na začetku njenega razvoja. Razvoj prinaša tudi velika tveganja in vseskozi se je treba zavedati, da visoka tehnologija zahteva visoko etičnost.
Elektronska izmenjava poslovnih dokumentov je znana in se uporablja že dolgo, pa tudi standard EDIFACT, ki takšne aktivnosti ureja, obstaja že nekaj časa. Zadnja leta se je ta standard bolj uveljavil tudi v procesih nabave knjižničnega gradiva in tudi v naših knjižnicah so že začeli odkrivati prednosti modernih tehnologij pri izmenjavi poslovnih dokumentov v nabavnih procesih.
V filozofiji informacij (Philosophy of Information – PI) sta bibliotekarstvo in informacijska znanost (Library and Information Science – LIS) pridobila ustrezen teoretični okvir. Glavni zagovornik PI je Lucian Floridi. Floridi pokaže, da je v digitalni dobi PI imperativ filozofije same in da je LIS uporabna PI. Obstaja manj stališč proti in več stališč za Floridijevo ugotovitev, da je LIS uporabna PI.
Metapodatki so se v knjižničarstvu uporabljali še v času listkovnih knjižnih katalogov, z avtomatizacijo knjižnic in razvojem formatov MARC pa so metapodatkovne sheme dobile pomembno vlogo pri najrazličnejših funkcijah knjižnične prakse.
Avtor uvaja strokovni izraz “digiteka” kot ustreznejše poimenovanje za “digitalno” knjižnico. Predstavljene so funkcionalne in nefunkcionalne zahteve za ocenjevanje in izbor programske opreme na globalnem tržišču tovrstnih proizvodov, ki podpira vzpostavljanje, vzdrževanje in prezervacijo digiteke.