30. 6. 2007
Projekt Izboljšanje kakovosti zapisov v COBIB.SI
Kakovost bibliografskih zapisov v vzajemni bibliografski bazi podatkov COBIB.SI in v vseh lokalnih bibliografskih bazah je temeljnega pomena za kakovostno delovanje celotnega sistema COBISS.SI.
30. 6. 2007
Eugen Garfield – 50 let dokumentiranja znanosti
Eugene Garfield je s Current Contents in še posebej s Science Citation Index postavil temelje za razvoj scientometrije ter spodbudil sociologijo znanosti in znanost o znanosti.
31. 3. 2007
Pomen in vloga informacijskih portalov za upravljanje znanja
Intelektualni kapital predstavlja znanje, ki ga je podjetje pridobilo v času svojega delovanja in pomembno vpliva na vrednost podjetja. Ker znanje predstavlja premoženje podjetja in konkurenčno prednost, ga je treba upravljati.
31. 3. 2007
Računalništvo, informacijska znanost in inženirstvo – zidaki nove znanstvene revolucije
Uvodnik št. 1, letn. 12 revije OZ.
31. 3. 2007
Vloga ZBDS pri knjižničarski zakonodaji
V prispevku želimo opozoriti na pomembno vlogo knjižnic in knjižničarjev v informacijski družbi. Glede na prenizek status knjižničarske stroke je ena od možnosti povečanja njenega ugleda tudi knjižničarska zakonodaja.
31. 3. 2007
Mariborska deklaracija o pomenu knjižnic za kakovost univerz
Akreditacija straši po Evropi, kjer jo razumejo kot „licenco za ubijanje”, saj ta ameriška praksa v evropskem prostoru ni običajna. Problem je stopnja avtonomije evropskih univerz, saj so pod nadzorom svojih držav, ki si prisvajajo tudi pristojnost akreditiranja.
30. 9. 2006
Človekova izbira in računalniki
Informacijska tehnologija se razvija s faktorjem 1000 na vsakih 20 let, a vseeno smo šele na začetku njenega razvoja. Razvoj prinaša tudi velika tveganja in vseskozi se je treba zavedati, da visoka tehnologija zahteva visoko etičnost.
30. 9. 2006
EDIFACT – nov način sodelovanja knjižnic in dobaviteljev gradiva
Elektronska izmenjava poslovnih dokumentov je znana in se uporablja že dolgo, pa tudi standard EDIFACT, ki takšne aktivnosti ureja, obstaja že nekaj časa. Zadnja leta se je ta standard bolj uveljavil tudi v procesih nabave knjižničnega gradiva in tudi v naših knjižnicah so že začeli odkrivati prednosti modernih tehnologij pri izmenjavi poslovnih dokumentov v nabavnih procesih.
30. 9. 2006
Filozofija bibliotekarstva in informacijske znanosti: ali sta bibliotekarstvo in informacijska znanost v filozofiji informacij dokončno pridobila ustrezen teoretični dom?
V filozofiji informacij (Philosophy of Information - PI) sta bibliotekarstvo in informacijska znanost (Library and Information Science - LIS) pridobila ustrezen teoretični okvir. Glavni zagovornik PI je Lucian Floridi. Floridi pokaže, da je v digitalni dobi PI imperativ filozofije same in da je LIS uporabna PI. Obstaja manj stališč proti in več stališč za Floridijevo ugotovitev, da je LIS uporabna PI.
30. 6. 2006
Metapodatkovne XML-sheme v knjižničnih informacijskih sistemih
Metapodatki so se v knjižničarstvu uporabljali še v času listkovnih knjižnih katalogov, z avtomatizacijo knjižnic in razvojem formatov MARC pa so metapodatkovne sheme dobile pomembno vlogo pri najrazličnejših funkcijah knjižnične prakse.
