Merjenje kakovosti podatkov v bibliografskih in normativnih zapisih: študija primera izbranih podatkovnih elementov za fasetno omejevanje in izpis seznama zadetkov v COBISS+

V prispevku predstavljamo teoretična in metodološka izhodišča za merjenje kakovosti podatkov v bibliografskih in normativnih zapisih, ki predstavlja enega od segmentov analize kakovosti podatkov. Na podlagi strokovne literature smo izpostavili načine oblikovanja mer, metode merjenja in analize rezultatov.

Nadaljujte z branjem

Nabor dimenzij za opredelitev kakovosti podatkov v bibliografskih in normativnih zapisih

Za potrebe izvajanja analiz kakovosti podatkov v bibliografskih in normativnih zapisih smo oblikovali nabor dimenzij, s katerimi kvalitativno opišemo, kakšne podatke želimo v zapisih. Nabor smo oblikovali z metodo pregleda literature in tipologije napak, izdelane z analizo priporočil v okviru spremljanja kakovosti bibliografskih in normativnih zapisov dnevne produkcije v COBIB.SI v letu 2017. Končni nabor obsega 11 različnih dimenzij in zajema različne podatkovne zahteve v okviru naslednjih dveh osnovnih kategorij dimenzij: kakovost vrednosti podatka in kakovost reprezentacije (oblike) podatka

Nadaljujte z branjem

Sistemizacija dela kot proces

Sodobna sistemizacija dela mora postati proces – tako kot organizacijski procesi, ki jih spremlja. Namen raziskovanja je bil izdelati model SDP (sistemizacije dela kot procesa) za na znanju temelječe poslovne funkcije, ki bo uporaben v praksi in bo omogočal organiziranje dela na podlagi kompetenc zaposlenih in oblikovanje plače na podlagi učinkovite izrabe delovnega časa ter zahtevnosti in kakovosti opravljenega dela. Pri raziskovanju smo oblikovali model sistemizacije dela kot procesa in prikazali določanje zahtevnosti opravil na osnovi zahtevanih kompetenc, kriterijev kakovosti dela in načina evidentiranja efektivnega dela.

Nadaljujte z branjem

Strukturna kriza avtorske pravice, 2. del

Avtorska pravica je vrsta intelektualne lastnine. Beseda “avtorska pravica” ni najbolj posrečen prevod izraza “copyright” (pravica do kopiranja izvoda), hkrati pa je tudi zavajajoča, kot da bi bil osrednja oseba avtor, ne pa imetnik pravice do kopiranja. Avtor je vsekakor imetnik moralne avtorske pravice, vendar je zelo redko tudi imetnik materialnih pravic. Moralne avtorske pravice nimajo tržne vrednosti in so s stališča družbenega sistema, v katerem šteje le denar, nepomembne. Stališče do avtorske pravice je odvisno tudi od poslovnega modela, kot sta npr. model “dolgega repa” ali model “zastonj”.

Nadaljujte z branjem

Strukturna kriza avtorske pravice, 1. del

Avtorska pravica je vrsta intelektualne lastnine. Beseda “avtorska pravica” ni najbolj posrečen prevod izraza “copyright” (pravica do kopiranja izvoda), hkrati pa je tudi zavajajoča, kot da bi bil osrednja oseba avtor, ne pa imetnik pravice do kopiranja. Avtor je vsekakor imetnik moralne avtorske pravice, vendar je zelo redko tudi imetnik materialnih pravic. Moralne avtorske pravice nimajo tržne vrednosti in so s stališča družbenega sistema, v katerem šteje le denar, nepomembne. Stališče do avtorske pravice je odvisno tudi od poslovnega modela, kot sta npr. model “dolgega repa” ali model “zastonj”.

Nadaljujte z branjem

Od RBU do COBIB

V zvezi s povezanostjo informacijske znanosti z bibliografijo (in knjižničarstvom) so podani elementi za primerjavo konceptov univerzalne bibliografije Répertoire Bibliographique Universel (RBU) in COBIB-a znotraj sistema COBISS. Predstavljeni so različni vidiki razumevanja razvoja bibliografij in pogled avtorja na razvoj bibliografij. Po zamisli Paula Otleta s konca 19. stoletja naj bi RBU predstavljal univerzalno bibliografijo vseh knjig in drugih publikacij iz vseh držav, vseh obdobij in vseh predmetnih področij, razvrščenih po predmetu in avtorju. Prva stopnja RBU naj bi bili katalogi.

Nadaljujte z branjem