Odprti dostop kot nov poslovni model v znanstveni komunikaciji lahko vpliva na citiranost znanstvenih objav, o čemer obstaja mnogo raziskav. V tem članku je prikazana analiza časovnega odmeva, ki predstavlja čas od objave članka do prvega citata. Analizo časovnega odmeva smo izvedli v dveh fazah. V prvi fazi smo izbrali štiri največkrat citirane gradbeniške mednarodno odmevne revije z zgornje polovice seznama JCR (Journal Citation Reports). Zanje smo v drugi fazi raziskave ugotavljali citiranost člankov po posameznem letu v obdobju od objave v letu 2007 do konca 2012 v naslednjih treh podatkovnih zbirkah: Web of Science (WoS), Scopus in Google Scholar (GS). Revije so hibridne, v njih so objavljeni odprtodostopni članki (članki OA) in članki, ki niso v odprtem dostopu (članki NOA). Iz raziskave smo ugotovili, da so članki OA in članki NOA proučevanih štirih revij prve citate dosegli že v prvem letu po objavi. Članki OA so bili v povprečju v prvem letu citirani večkrat kot članki NOA. Članki OA in članki NOA proučevanih štirih revij so po kazalniku povprečno število citatov prvo največje število citatov dosegli 3. ali 4. leto po objavi. Po kazalniku delež vsote števila citatov v skupni vsoti števila citatov za obdobje od 2007 do 2012 pa še prej, v 2. ali 3. letu po objavi. Trenda obeh kazalnikov nakazujeta, da bo za članke OA in članke NOA sledila še ena kulminacija števila citatov, za mnoge od njih bo dosežena pri še višjih vrednostih števila citatov.
Osnova za analizo znanstvenih in sorodnih monografij (akademskih knjig) v Sloveniji v letih od 2013 do 2023 so bili bibliografski zapisi v bazi COBIB.SI, ki vsebujejo tudi (pri slabi polovici zapisov verificiran) podatek o tipu znanstvene objave. V tem obdobju je letno v povprečju izšlo od 520 do 1245 monografij (odvisno od tega, katere tipe del prištevamo med akademske knjige ter kako obravnavamo ponovne objave, kot so ponatisi, nove izdaje in e-knjige).
Prispevek opisuje posodobitve in značilnosti nove verzije aplikacije SICRIS, ki temelji na posodobitvi prenosa podatkov iz ARRS, prehodu v odprtokodno okolje in posodobitvi spletnih storitev. V letu 2022 je bil zaključen projekt prenosa s platforme Windows (MS SQL, ASP.NET, IIS) na platformo Linux (PostgreSQL, Java EE, Wildfly).
Na osnovi (1) seznamov slovenskih znanstvenih revij v mednarodnih bazah, ki jih uporabljajo za vrednotenje objav slovenskih raziskovalcev, (2) rednih državnih razpisov za podporo znanstvenih revij in (3) podrobnejšega pregleda za ta sistem najpomembnejših mednarodnih bibliografskih baz (SNIP, JCR, SJR) lahko ugotovimo, da je v letu 2021 izhajalo 219 slovenskih revij z znanstvenimi članki. Vsaka druga revija je nastala po letu 1990, okoli 60 % jih spada med družboslovno-humanistične revije. Njihovi založniki so domače ustanove in revije veljajo za diamantne: z velikimi svetovnimi založniki je povezanih le 7,7 % revij in le 3,7 % jih uporablja sistem APC (Article Processing Charge).
Za spremljanje znanstvenih objav in za podporo vrednotenju objav slovenskih avtorjev smo v IZUM-u razvili portal COBISS/SciMet. V prispevku je opisana metodologija zbiranja, agregacije in obdelave podatkov o naših avtorjih iz različnih informacijskih virov, kot so WoS, Scopus, COBISS.SI, SICRIS, SNIP in JCR. Predstavljene so možnosti prikaza podatkov v sklopu portala in funkcionalnosti portala. Opisano je tudi novo ogrodje, v katerem je bila razvita spletna aplikacija COBISS/SciMet.
Visokošolske in znanstvene knjižnice ter knjižničarji so bili vedno pomembni partnerji znanstvenoraziskovalne skupnosti. Zaradi razvoja komunikacije v znanstveni sferi, dostopnosti informacijskih virov v elektronski obliki ter zaradi omrežij in nacionalne znanstvene politike se knjižničarji soočajo z iskanjem novih načinov sodelovanja z znanstvenimi skupnostmi.
Z razvojem informacijsko-komunikacijske tehnologije so se pojavili članki v elektronski obliki. Tudi Obzornik zdravstvene nege je pridobil še en medij za prenos informacij in v članku predstavljamo rezultate raziskave, v kateri smo analizirali spletno vedenje uporabnikov in merili obiskanost spletne strani revije.
Med 5. in 7. junijem 2008 je v Mariboru, v kongresnem centru Habakuk, potekala 9. mednarodna konferenca CRIS 2008 (9th international Conference on Current Research Information Systems) z naslovom Začnimo dobri CRIS: Zagotavljanje kakovosti storitev za uporabnike v evropskem raziskovalnem prostoru (Get the Good CRIS Going: Ensuring Quality of Service for the User in the ERA).
V eni od prejšnjih številk časopisa OZ smo opozorili na nastajanje Evropskega raziskovalnega prostora – ERA (European Research Area) in Globalnega raziskovalnega prostora – GLOREA (Global Research Area) [1], v tem prispevku pa bomo opozorili slovensko znanstveno javnost na razvoj Humanističnih ved v evropskem raziskovalnem prostoru – HERA (Humanities in the European Research Area) in na nastanek Evropskega referenčnega seznama za humanistične vede – ERIH (European Reference Index for the Humanities).
Leta 2005 je Hirsch razvil zdaj že povsod znan in uporabljen h-indeks – do sedaj najkrajši kvantitativni kazalnik kumulativnega vpliva in relevance rezultatov znanstvenega dela posameznega raziskovalca, raziskovalne skupine ali institucije (univerze, inštituti, revije itd.).
Opredelitvi bibliometrije kot kvantitativne analize objav sledi kratek pregled desetletnega izhajanja serijske publikacije Organizacija znanja (prej Cobiss obvestila). Nato so analizirane različne kvantitativne lastnosti objav omenjene publikacije.
Spletišče uporablja piškotke z namenom, da vam ponudimo boljšo uporabniško izkušnjo ter optimizacijo prikaza prilagojenih vsebin. Z nadaljevanjem obiska na spletni strani ali klikom na "V redu" se strinjate z uporabo piškotkov.
