Politiko EU glede informacijske družbe moramo razdeliti na dve obdobji: prvo, od leta 1994 do 1999, označuje ime Bangemann in začrtana evropska pot v informacijsko družbo; drugo, po letu 1999, označuje ime Prodi in ukrepanje v smeri informacijske družbe za vse ljudi.
Na portalu ameriške osrednje obveščevalne agencije CIA (Central Intelligence Agency) je objavljeno poročilo Nacionalnega obveščevalnega sveta z naslovom Prikaz globalne prihodnosti (National Intelligence Council. Mapping the global future: Report of the National Intelligence Council’s 2020 Project/Based on Consultations With Nongovernmental Experts Around the World, December 2004).
Dvojezična publikacija, ki jo predstavljamo (izšla v Ljubljani pri založbi Maska, 2001), je zbornik, za katerega so prispevke poleg urednice napisali Timothy Druckery (kustos in pisec iz New Yorka), Hito Steyerl (japonska filmarka in esejistka, živeča v Berlinu), Georg Schőllhammer (publicist iz Nemčije), Maria Klonaris in Katerina Thomadaki (grški umetnici, ki sedaj delujeta v Parizu), Goran Djordjević (nekdanji umetnik iz Beograda, sedaj pa se predstavlja kot hišnik iz New Yorka), Michael Fehr (muzealec iz Hagna), Borut Vogelnik (IRWIN), Lev Manovich (teoretik novih medijev in infoestetike iz San Diega) ter neidentificirani 0100101110101101.org.
Vidnejši – danes žal že pokojni – ameriški politolog Alfred G. Meyer je imel nedvomno prav, ko je zapisal navidez paradoksalno trditev, da “tisti, ki raziskujejo družbene probleme, v bistvu raziskujejo sami sebe”.
Pomembnejše vlade z namenom večje demokratizacije v svoje e-vladne aktivnosti vključujejo informacijsko komunikacijsko tehnologijo. Ta trend zahteva vzpostavitev želenih rezultatov in ciljev, ki bodo odločilni pri razvoju tovrstnih prizadevanj.
Povod za nastanek tega članka je kampanja, ki so jo anonimni posamezniki lani in predlani vodili preko interneta z namenom diskreditirati vodstvo IZUM-a. Nakazan je pravni in tehnološki vidik kibernadlegovanja. Prikazano je, kako so se s kiberkriminalom spoprijele zakonodaje ZDA in EU.
IFIP se s poklicnimi deontološkimi kodeksi ukvarja že zadnjih deset let. Na podlagi teh izkušenj so se naučili marsičesa, kar je zelo verjetno uporabno na vseh tehničnih področjih, zlasti še, če je odprto vprašanje povezano z informacijsko družbo.
V slovenskih podjetjih sta koncepta menedžment popolne kakovosti in preoblikovanje poslovnih procesov (reinženiring) necelovito, pomanjkljivo in preveč tehnično obravnavana, pri čemer je njun cilj povečanje učinkovitosti poslovanja! V podjetjih primanjkuje še koncept učeče se organizacije, ki poudarja povezanost ljudi s poslovnim procesom. Prav tako niso predvidene potrebne spremembe v organizacijski kulturi in vrednotah, kar je pogoj za uspešno uveljavitev vseh treh konceptov.
Opisan je način informatizacije doma. Smernice bi se morale razlikovati od tistih, ki veljajo za informatizacijo pisarne. Glavni namen informatizacije pisarne je delovna učinkovitost, medtem ko je lahko glavni namen informatizacije doma zabava.
SIBIS je akronim za Statistical Indicators Benchmarking the Information Society. Gre za statistične kazalce za primerjavo stanja informacijske družbe.