31. 12. 2007
Nove članice in multikulturnost v Evropski uniji
Načela medkulturnosti in večkulturnosti, vključena v makedonsko zakonodajo, predstavljajo temeljne postulate delovanja družbe.
30. 9. 2006
Človekova izbira in računalniki
Informacijska tehnologija se razvija s faktorjem 1000 na vsakih 20 let, a vseeno smo šele na začetku njenega razvoja. Razvoj prinaša tudi velika tveganja in vseskozi se je treba zavedati, da visoka tehnologija zahteva visoko etičnost.
30. 9. 2005
Usmeritve Evropske unije glede IKT: od informacijske družbe do eEvrope
Politiko EU glede informacijske družbe moramo razdeliti na dve obdobji: prvo, od leta 1994 do 1999, označuje ime Bangemann in začrtana evropska pot v informacijsko družbo; drugo, po letu 1999, označuje ime Prodi in ukrepanje v smeri informacijske družbe za vse ljudi.
30. 9. 2005
National Intelligence Council. Mapping the global future
Na portalu ameriške osrednje obveščevalne agencije CIA (Central Intelligence Agency) je objavljeno poročilo Nacionalnega obveščevalnega sveta z naslovom Prikaz globalne prihodnosti (National Intelligence Council. Mapping the global future: Report of the National Intelligence Council’s 2020 Project/Based on Consultations With Nongovernmental Experts Around the World, December 2004).
30. 6. 2005
The Last Futurist Show – zadnja futuristična predstava
Dvojezična publikacija, ki jo predstavljamo (izšla v Ljubljani pri založbi Maska, 2001), je zbornik, za katerega so prispevke poleg urednice napisali Timothy Druckery (kustos in pisec iz New Yorka), Hito Steyerl (japonska filmarka in esejistka, živeča v Berlinu), Georg Schőllhammer (publicist iz Nemčije), Maria Klonaris in Katerina Thomadaki (grški umetnici, ki sedaj delujeta v Parizu), Goran Djordjević (nekdanji umetnik iz Beograda, sedaj pa se predstavlja kot hišnik iz New Yorka), Michael Fehr (muzealec iz Hagna), Borut Vogelnik (IRWIN), Lev Manovich (teoretik novih medijev in infoestetike iz San Diega) ter neidentificirani 0100101110101101.org.
31. 3. 2005
Informacijska družba
Vidnejši – danes žal že pokojni – ameriški politolog Alfred G. Meyer je imel nedvomno prav, ko je zapisal navidez paradoksalno trditev, da “tisti, ki raziskujejo družbene probleme, v bistvu raziskujejo sami sebe”.
31. 3. 2004
E-vlada in demokracija
Pomembnejše vlade z namenom večje demokratizacije v svoje e-vladne aktivnosti vključujejo informacijsko komunikacijsko tehnologijo. Ta trend zahteva vzpostavitev želenih rezultatov in ciljev, ki bodo odločilni pri razvoju tovrstnih prizadevanj.
31. 3. 2004
Kiberangelčki umazanega obraza
Povod za nastanek tega članka je kampanja, ki so jo anonimni posamezniki lani in predlani vodili preko interneta z namenom diskreditirati vodstvo IZUM-a. Nakazan je pravni in tehnološki vidik kibernadlegovanja. Prikazano je, kako so se s kiberkriminalom spoprijele zakonodaje ZDA in EU.
31. 12. 2003
Poklicna deontologija, samourejanje in etika v informacijski družbi
IFIP se s poklicnimi deontološkimi kodeksi ukvarja že zadnjih deset let. Na podlagi teh izkušenj so se naučili marsičesa, kar je zelo verjetno uporabno na vseh tehničnih področjih, zlasti še, če je odprto vprašanje povezano z informacijsko družbo.
31. 12. 2003
Ustvarjanje organizacijskega znanja in ljudje
V slovenskih podjetjih sta koncepta menedžment popolne kakovosti in preoblikovanje poslovnih procesov (reinženiring) necelovito, pomanjkljivo in preveč tehnično obravnavana, pri čemer je njun cilj povečanje učinkovitosti poslovanja! V podjetjih primanjkuje še koncept učeče se organizacije, ki poudarja povezanost ljudi s poslovnim procesom. Prav tako niso predvidene potrebne spremembe v organizacijski kulturi in vrednotah, kar je pogoj za uspešno uveljavitev vseh treh konceptov.
