Proučevanje uporabe elektronskih časopisov: Stičišče informacijske znanosti in sociologije (2. del od 2 delov)

Tvrtko-Matija Šercar, Bojan Oštir, Anka Rogina, Tvrtko Ujević
Prenesi PDF

Proučevanje informacijskega ravnanja, kamor sodijo tudi študije o uporabnikih, predstavlja tudi najbolj plodno stičišče informacijske znanosti in sociologije, psihologije ter znanosti o izobraževanju. Po namenu sodijo študije o uporabnikih v informacijsko znanost, po metodah (anketa, intervju, fokusne skupine) pa v omenjene starejše družbene vede. Za uspešno izvajanje raziskav informacijskega ravnanja je potrebno poznavanje: informacijskega problema in tehnologije, metod in tehnik družbenih ved. Digitalni prostor informacijskih omrežij je oblikoval nove lastnosti (dinamičnost, interaktivnost, spremenljivost...) ter strukturo informacij (nelinearnost, hiper povezave...). Nova paradigma informacijske tehnologije se širi skozi vse socialne strukture informacijske družbe, vključno z znanostjo. Online elektronski časopisi so povzročili spremembe v ravnanju vseh udeležencev v informacijski verigi. Znanstveniki in študenti se znatno razlikujejo glede na hitrost sprejemanja, vrednotenja in uporabe elektronskih časopisov kot inovacij. Največji del znanstvene populacije si ne more več predstavljati, kako bi deloval brez elektronskih časopisov. Del znanstvenikov je še vedno trdno vezan tudi na tradicionalne časopise. Vsi pa so zaznali spremembo paradigme znanstvenega publiciranja in komuniciranja. Področje proučevanja informacijskega ravnanja lahko (odvisno od rasti tovrstnih raziskav) preraste v "informacijsko sociologijo" kot posebno subdisciplino z lastno teorijo in metodologijo.

Ključne besede
anketa | elektronski časopisi | fokusna skupina | informacijska arhitektura | informacijska sociologija | informacijska znanost | informacijsko ravnanje | intervju | metode | psihologija | sociologija | uporaba | znanost o izobraževanju

Sorodne objave

Iskalno okno
3. 4. 2023
Bibliotekarstvo in informacijska znanost

Online javno dostopni katalogi in sistemi za odkrivanje informacij

David Wells

    Članek predstavlja pregled računalniških kataložnih sistemov, zasnovanih za uporabo v knjižnicah. Sisteme za odkrivanje informacij vidi na isti poti kot starejše online javno dostopne kataloge (OPAC), ki jih bodo sčasoma nadomestili, tako glede tehnološkega razvoja kot uporabniških scenarijev. Oriše zgodovino online javno dostopnih katalogov in sistemov za odkrivanje informacij od njihovega izvora v avtomatizaciji knjižnic v šestdesetih letih prejšnjega stoletja vse do danes in razišče glavne tehnične standarde, ki so se oblikovali skozi razvoj.

    Nadaljujte z branjem

    16. 12. 2022
    Družboslovje in humanistika, Znanost

    Dialektično premišljevanje o znanstvenih in strokovnih e-revijah

    Tvrtko-Matija Šercar

      Predstavljeni so prispevki udeležencev s posvetovanja o znanstvenih in strokovnih publikacijah o stanju e-revij na začetku 90-ih let prejšnjega stoletja, ki je bilo v Institutu informacijskih znanosti v Mariboru (IZUM) v decembru 1991. Eden od poudarkov je na IZUM-ovem e biltenu, ki je bil vpisan v enega prvih imenikov e-revij in drugih e-glasil v svetu iz istega leta. Komunikacija je osnova znanstvenega napredka, predvsem e-revije.

      Nadaljujte z branjem

      22. 6. 2020
      Družboslovje in humanistika, Katalogizacija, Računalništvo in informatika

      Digitalna humanistika: modna muha ali naš (bibliografski) vsakdan?

      Sonja Svoljšak

        Članek predstavlja in analizira izbrane projekte in raziskovalne iniciative s področja digitalne humanistike, v katere so aktivno vključene knjižnice in druge dediščinske ustanove. Ti ambiciozni globalni projekti dopolnjujejo obstoječa znanja o splošnih in specifičnih družbenih in kulturnozgodovinskih fenomenih ter pisni kulturni dediščini z uporabo spletnih aplikacij in orodij ter kolaborativnega, lokacijsko neodvisnega raziskovalnega pristopa.

        Nadaljujte z branjem

        31. 12. 2017
        Družboslovje in humanistika

        Sistemizacija dela kot proces

        Dunja Labović Begović, Andrej Raspor

          Sodobna sistemizacija dela mora postati proces – tako kot organizacijski procesi, ki jih spremlja. Namen raziskovanja je bil izdelati model SDP (sistemizacije dela kot procesa) za na znanju temelječe poslovne funkcije, ki bo uporaben v praksi in bo omogočal organiziranje dela na podlagi kompetenc zaposlenih in oblikovanje plače na podlagi učinkovite izrabe delovnega časa ter zahtevnosti in kakovosti opravljenega dela. Pri raziskovanju smo oblikovali model sistemizacije dela kot procesa in prikazali določanje zahtevnosti opravil na osnovi zahtevanih kompetenc, kriterijev kakovosti dela in načina evidentiranja efektivnega dela.

          Nadaljujte z branjem

          31. 12. 2017
          Družboslovje in humanistika

          Victoria L. Lemieux and Stephanie E. Trapnell, Public Access to Information for Development: A Guide to the Effective Implementation of Right to Information Laws

          Tvrtko-Matija Šercar

            Odprtost (angl. openness), odgovornost (angl. accountability) in preglednost (angl. transparency) so med najpogostejšimi besedami v sodobnem političnem diskurzu. Preglednost je ključnega pomena za ohranjanje odgovornosti sleherne vlade v družbi pluralne demokracije, odvisna pa je predvsem od pravice državljanov do dostopa do informacij, ki jih ustvarjajo in vzdržujejo vlada in njene institucije.

            Nadaljujte z branjem

            31. 12. 2016
            Družboslovje in humanistika

            Strukturna kriza avtorske pravice, 2. del

            Tvrtko-Matija Šercar

              Avtorska pravica je vrsta intelektualne lastnine. Beseda “avtorska pravica” ni najbolj posrečen prevod izraza “copyright” (pravica do kopiranja izvoda), hkrati pa je tudi zavajajoča, kot da bi bil osrednja oseba avtor, ne pa imetnik pravice do kopiranja. Avtor je vsekakor imetnik moralne avtorske pravice, vendar je zelo redko tudi imetnik materialnih pravic. Moralne avtorske pravice nimajo tržne vrednosti in so s stališča družbenega sistema, v katerem šteje le denar, nepomembne. Stališče do avtorske pravice je odvisno tudi od poslovnega modela, kot sta npr. model “dolgega repa” ali model “zastonj”.

              Nadaljujte z branjem

              30. 6. 2016
              Družboslovje in humanistika, Izobraževanje

              Izvori informacija u akademskom okruženju

              Beba Ešrefa Rašidović

                Učenje i stjecanje znanja u obrazovnim procesima u novim oblicima učenja zasniva se na personalnoj konstrukciji i dekonstrukciji značenja i sopstvenoj interakciji sa svijetom u određenom društvenom i kulturnom okruženju. Stoga, svako snosi odgovornost za svoje učenje i njime upravlja. Kako aktivno učenje počiva na samostalnom i aktivnom angažmanu u procesu učenja i poučavanja, pronalaženje i prikupljanje informacija iz različitih izvora u kojima su pohranjene, važan je dio u svakom obliku učenja i poučavanja, osobito u akademskom okruženju.

                Nadaljujte z branjem

                30. 6. 2016
                Družboslovje in humanistika

                Strukturna kriza avtorske pravice, 1. del

                Tvrtko-Matija Šercar

                  Avtorska pravica je vrsta intelektualne lastnine. Beseda “avtorska pravica” ni najbolj posrečen prevod izraza “copyright” (pravica do kopiranja izvoda), hkrati pa je tudi zavajajoča, kot da bi bil osrednja oseba avtor, ne pa imetnik pravice do kopiranja. Avtor je vsekakor imetnik moralne avtorske pravice, vendar je zelo redko tudi imetnik materialnih pravic. Moralne avtorske pravice nimajo tržne vrednosti in so s stališča družbenega sistema, v katerem šteje le denar, nepomembne. Stališče do avtorske pravice je odvisno tudi od poslovnega modela, kot sta npr. model “dolgega repa” ali model “zastonj”.

                  Nadaljujte z branjem