Proučevanje informacijskega ravnanja, kamor sodijo tudi študije o uporabnikih, predstavlja tudi najbolj plodno stičišče informacijske znanosti in sociologije, psihologije ter znanosti o izobraževanju. Po namenu sodijo študije o uporabnikih v informacijsko znanost, po metodah (anketa, intervju, fokusne skupine) pa v omenjene starejše družbene vede. Za uspešno izvajanje raziskav informacijskega ravnanja je potrebno poznavanje: informacijskega problema in tehnologije, metod in tehnik družbenih ved. Digitalni prostor informacijskih omrežij je oblikoval nove lastnosti (dinamičnost, interaktivnost, spremenljivost...) ter strukturo informacij (nelinearnost, hiper povezave...). Nova paradigma informacijske tehnologije se širi skozi vse socialne strukture informacijske družbe, vključno z znanostjo. Online elektronski časopisi so povzročili spremembe v ravnanju vseh udeležencev v informacijski verigi. Znanstveniki in študenti se znatno razlikujejo glede na hitrost sprejemanja, vrednotenja in uporabe elektronskih časopisov kot inovacij. Največji del znanstvene populacije si ne more več predstavljati, kako bi deloval brez elektronskih časopisov. Del znanstvenikov je še vedno trdno vezan tudi na tradicionalne časopise. Vsi pa so zaznali spremembo paradigme znanstvenega publiciranja in komuniciranja. Področje proučevanja informacijskega ravnanja lahko (odvisno od rasti tovrstnih raziskav) preraste v "informacijsko sociologijo" kot posebno subdisciplino z lastno teorijo in metodologijo.
Cilj je ovoga rada bio predmetno obraditi korpus suvremenih hrvatskih poslovica terminima u denotativnom (doslovnom) i konotativnom (prenesenom) značenju te na temelju korištenih termina izraditi dvostruki tezaurus suvremenih hrvatskih poslovica koji će biti korišten za pretraživanje na Portalu hrvatskih poslovica.
Prispevek opisuje metodologijo raziskave bralnih navad in bralne kulture strokovnih in vodstvenih delavcev v slovenskih knjižnicah, ki je sicer del širše raziskave v projektu Bralni vzori: bralne navade strokovnih delavcev v vrtcih, šolah in fakultetah ter splošnih knjižnicah. Gre torej za proučevanje vseh strokovnjakov, ki so vključeni in imajo vpliv na bralno pismenost in bralno kulturo, ter študentov za te poklice.
Ena ključnih nalog v projektu e-ARH.si: ESS 2016-2020/2021 je bila zagotavljanje dostopnosti za ranljive skupine. Za dosego tega cilja smo v projektno ekipo vključili osebe z oviranostmi. V okviru tega projekta je bilo prilagojenih več kot 2100 tipsko različnih enot arhivskega gradiva, prav tako smo za ranljive skupine prilagodili spletne strani vseh šestih pokrajinskih arhivov.
Spletni arhivi so zbirke podatkov, ki so rezultat prizadevanj knjižnic in drugih sorodnih ustanov za trajno ohranjanje spletne dediščine. Pogosto vsebujejo velike količine gradiva, ki je s spleta shranjeno z uporabo spletnih robotov, s stališča uporabe pa so spletni arhivi pogosto nepredvidljivi, netransparentni in nekonsistentni viri podatkov, ki vsebujejo številne vsebinske vrzeli.
Mestna knjižnica Kranj je osrednja območna knjižnica, ki med drugim izvaja programe za bralno pismenost, informacijsko opismenjevanje, vseživljenjsko učenje in medgeneracijsko sodelovanje. V tem kontekstu smo se priključili mednarodnemu projektu Knjižnice čustev z namenom vpeljave inovativne storitve spodbujanja branja.
Članek predstavlja pregled računalniških kataložnih sistemov, zasnovanih za uporabo v knjižnicah. Sisteme za odkrivanje informacij vidi na isti poti kot starejše online javno dostopne kataloge (OPAC), ki jih bodo sčasoma nadomestili, tako glede tehnološkega razvoja kot uporabniških scenarijev. Oriše zgodovino online javno dostopnih katalogov in sistemov za odkrivanje informacij od njihovega izvora v avtomatizaciji knjižnic v šestdesetih letih prejšnjega stoletja vse do danes in razišče glavne tehnične standarde, ki so se oblikovali skozi razvoj.
Predstavljeni so prispevki udeležencev s posvetovanja o znanstvenih in strokovnih publikacijah o stanju e-revij na začetku 90-ih let prejšnjega stoletja, ki je bilo v Institutu informacijskih znanosti v Mariboru (IZUM) v decembru 1991. Eden od poudarkov je na IZUM-ovem e biltenu, ki je bil vpisan v enega prvih imenikov e-revij in drugih e-glasil v svetu iz istega leta. Komunikacija je osnova znanstvenega napredka, predvsem e-revije.
Modrost je ena izmed številnih človekovih mentalnih sposobnosti. Mentalno vitalnost stereotipno povezujemo z mladostjo, mentalni upad pa s starostjo. Toda cena modrosti je tudi staranje. Povezanost nevrološkega upadanja (senilnost, demence) in razvoja modrosti med staranjem imenujemo paradoks modrosti.
Članek predstavlja in analizira izbrane projekte in raziskovalne iniciative s področja digitalne humanistike, v katere so aktivno vključene knjižnice in druge dediščinske ustanove. Ti ambiciozni globalni projekti dopolnjujejo obstoječa znanja o splošnih in specifičnih družbenih in kulturnozgodovinskih fenomenih ter pisni kulturni dediščini z uporabo spletnih aplikacij in orodij ter kolaborativnega, lokacijsko neodvisnega raziskovalnega pristopa.
Poročilo Social Justice in the EU – Index Report 2016, Social Inclusion Monitor Europe, ki sta ga pripravila Daniel Schraad-Tischler in Christof Schiller, je rezultat normativne raziskave stanja socialne pravičnosti v državah Evropske unije za leto 2016.
Spletišče uporablja piškotke z namenom, da vam ponudimo boljšo uporabniško izkušnjo ter optimizacijo prikaza prilagojenih vsebin. Z nadaljevanjem obiska na spletni strani ali klikom na "V redu" se strinjate z uporabo piškotkov.
