Od RBU do COBIB

V zvezi s povezanostjo informacijske znanosti z bibliografijo (in knjižničarstvom) so podani elementi za primerjavo konceptov univerzalne bibliografije Répertoire Bibliographique Universel (RBU) in COBIB-a znotraj sistema COBISS. Predstavljeni so različni vidiki razumevanja razvoja bibliografij in pogled avtorja na razvoj bibliografij. Po zamisli Paula Otleta s konca 19. stoletja naj bi RBU predstavljal univerzalno bibliografijo vseh knjig in drugih publikacij iz vseh držav, vseh obdobij in vseh predmetnih področij, razvrščenih po predmetu in avtorju. Prva stopnja RBU naj bi bili katalogi.

Nadaljujte z branjem

Modrost kot predmet informacijske znanosti

Raziskave modrosti so postale popularne zlasti v zadnjih dveh desetletjih in splošno sprejeta definicija modrosti še ne obstaja, obstaja pa konsenz, da je modrost koncept, ki ga je mogoče preučevati z različnih vidikov, podobno kot informacije. Izvedena je metaanaliza izbranih virov s področja nevropsihologije in informacijske znanosti, ki priznavajo modrost kot legitimen predmet proučevanja. Za reševanje problemov in za prilagajanje na spremembe v okolju so bistvenega pomena inteligentnost, znanje in modrost ter spomin kot njihova psihična osnova.

Nadaljujte z branjem

Proučevanje uporabe elektronskih časopisov: Stičišče informacijske znanosti in sociologije (2. del od 2 delov)

Proučevanje informacijskega ravnanja, kamor sodijo tudi študije o uporabnikih, predstavlja tudi najbolj plodno stičišče informacijske znanosti in sociologije, psihologije ter znanosti o izobraževanju. Po namenu sodijo študije o uporabnikih v informacijsko znanost, po metodah (anketa, intervju, fokusne skupine) pa v omenjene starejše družbene vede. Za uspešno izvajanje raziskav informacijskega ravnanja je potrebno poznavanje: informacijskega problema in tehnologije, metod in tehnik družbenih ved.

Nadaljujte z branjem

Prispevek prof. dr. Boža Težaka k utemeljitvi izobraževanja informacijskih strokovnjakov s posebnim ozirom na izobraževanje bibliotekarjev

Dva elementa sta, o katerih se razpravlja v odnosu do pomena in vloge dr. Boža Težaka, in sicer utemeljitev rednega izobraževanja informacijskih strokovnjakov, zlasti bibliotekarjev, in prispevek Boža Težaka k razvoju bibliotekarstva kot informacijske discipline.

Nadaljujte z branjem