31. 12. 2015
Od RBU do COBIB
V zvezi s povezanostjo informacijske znanosti z bibliografijo (in knjižničarstvom) so podani elementi za primerjavo konceptov univerzalne bibliografije Répertoire Bibliographique Universel (RBU) in COBIB-a znotraj sistema COBISS. Predstavljeni so različni vidiki razumevanja razvoja bibliografij in pogled avtorja na razvoj bibliografij. Po zamisli Paula Otleta s konca 19. stoletja naj bi RBU predstavljal univerzalno bibliografijo vseh knjig in drugih publikacij iz vseh držav, vseh obdobij in vseh predmetnih področij, razvrščenih po predmetu in avtorju. Prva stopnja RBU naj bi bili katalogi.
30. 9. 2009
Modrost kot predmet informacijske znanosti
Raziskave modrosti so postale popularne zlasti v zadnjih dveh desetletjih in splošno sprejeta definicija modrosti še ne obstaja, obstaja pa konsenz, da je modrost koncept, ki ga je mogoče preučevati z različnih vidikov, podobno kot informacije. Izvedena je metaanaliza izbranih virov s področja nevropsihologije in informacijske znanosti, ki priznavajo modrost kot legitimen predmet proučevanja. Za reševanje problemov in za prilagajanje na spremembe v okolju so bistvenega pomena inteligentnost, znanje in modrost ter spomin kot njihova psihična osnova.
31. 3. 2005
Ali Slovenija noče informacijske znanosti?
Čeprav je zaznamovala informacijsko dobo in družbo, informacijske znanosti ni niti v šifrantu raziskovalnih ved, področij in podpodročij Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) niti Statističnega urada Republike Slovenije (SURS).
30. 6. 2002
Informacijska sociologija, ekonomija in informacijska (meta)fizika
Članek je eden od rezultatov dela v okviru širše naloge Selektivna bibliografija ključnih prispevkov k razvoju informacijske znanosti, s katero se avtorja ukvarjata od leta 1995. Rezultat naloge naj bi bila svojevrstna bibliografska zgodovina informacijske znanosti.
31. 3. 2001
Proučevanje uporabe elektronskih časopisov: Stičišče informacijske znanosti in sociologije (2. del od 2 delov)
Proučevanje informacijskega ravnanja, kamor sodijo tudi študije o uporabnikih, predstavlja tudi najbolj plodno stičišče informacijske znanosti in sociologije, psihologije ter znanosti o izobraževanju. Po namenu sodijo študije o uporabnikih v informacijsko znanost, po metodah (anketa, intervju, fokusne skupine) pa v omenjene starejše družbene vede. Za uspešno izvajanje raziskav informacijskega ravnanja je potrebno poznavanje: informacijskega problema in tehnologije, metod in tehnik družbenih ved.
30. 6. 2000
Toward an assessment of Božo Težak’s contribution to the development of information science (1)
Kljub temu da so številna dela Boža Težaka v obdobju od 1958. do 1980. leta in literatura o njem kot informacijskem znanstveniku napisana v angleškem jeziku, tako da lingvistične bariere ni, je kot utemeljitelj informacijske znanosti (informatologije) na Hrvaškem bil do sedaj znan samo lokalno.
30. 9. 1999
Ali gre za spremembo paradigme znanstvenega komuniciranja? Primer elektronskih znanstvenih časopisov s področja informacijske znanosti in knjižničarstva (1. del od 2 delov)
Do pojava elektronskega publiciranja se je znanstveno komuniciranje skoraj 400 let razvijalo v smeri, ki jo je tehnološko določal tisk na papirju.
30. 9. 1998
Prispevek prof. dr. Boža Težaka k utemeljitvi izobraževanja informacijskih strokovnjakov s posebnim ozirom na izobraževanje bibliotekarjev
Dva elementa sta, o katerih se razpravlja v odnosu do pomena in vloge dr. Boža Težaka, in sicer utemeljitev rednega izobraževanja informacijskih strokovnjakov, zlasti bibliotekarjev, in prispevek Boža Težaka k razvoju bibliotekarstva kot informacijske discipline.
30. 9. 1996
Pregled pomembnejših dogodkov v razvoju informacijske znanosti – prispevek FID-a
"Ključni prispevki k razvoju informacijske znanosti".
