Pred poldrugim desetletjem sem si ob obisku PICE v Leidnu zabeležil njihovo vizijo razvoja, ki je kar precej vplivala na naše predstave o prihodnosti: takrat je bila PICA odločena utrjevati svojo neodvisno pozicijo in aktivno posegati v nacionalno diskusijo o strategiji in politiki nizozemskega knjižničnega in informacijskega sektorja.
OCLC s sedežem v Dublinu (Ohio) je največji knjižnični servis na svetu, ki je odločilnega pomena za svetovno knjižničarstvo.
Tretje srečanje Regionalnega sveta OCLC EMEA (Europe, Middle East and Africa) se je odvijalo v prostorih mestne hiše v Birminghamu. Udeležilo se ga je preko 200 knjižničarjev.
Drugega srečanja Regionalnega sveta OCLC EMEA (Europe, Middle East and Africa), ki se je odvijalo v Nemški nacionalni knjižnici v Frankfurtu od 2. do 3. marca 2011, se je udeležilo skoraj dvesto knjižničarjev.
Poročilo o avtomatizaciji avstrijskih knjižnic zajema povezovanje v okviru OBV.SG, konzorcij za nabavo e-gradiva, digitalizacijo knjižničnega gradiva, trajno arhiviranje, povezovanje institucij KAM (knjižnice, arhivi, muzeji).
V državno informacijsko mrežo Slovaške je vključenih več kot 6.000 knjižnic, ki so naredile velik napredek v smeri integriranega kooperativnega sistema in izgradnje centralnega kataloga.
Matične naloge v Republiki Srbiji opravljajo Narodna knjižnica Srbije (NBS), Knjižnica Matice srbske (BMS), Univerzitetna knjižnica Svetozar Marković v Beogradu (UBSM) skupaj s še 27 občinskimi in mestnimi knjižnicami.
Leta 2004 je češka vlada sprejela Koncept uvajanja interneta v knjižnice in v tem letu je imelo dostop do interneta 2.121 knjižnic, brez dostopa pa je bilo 3.864 knjižnic. Od leta 2000 teče program Knjižnične javne informacijske službe, ki je bistven za avtomatizacijo čeških knjižnic.
Do leta 1992 so bile nekatere črnogorske knjižnice vključene v knjižnični informacijski sistem Zveznega komiteja za znanost, tehnologijo in informatiko, ki ga je gradil IZUM. Kasneje sta Centralna narodna knjižnica Đurđe Crnojević s funkcijo nacionalke in Univerzitetna knjižnica v Podgorici uporabljali programsko opremo COBISS.
Poleg Nacionalne in univerzitetne knjižnice sv. Klimenta Ohridskega (NUB) obstaja v Makedoniji mreža okrog 200 knjižnic. Prvi začetki avtomatizacije knjižnic segajo v leto 1977, resne korake pa predstavlja vključitev v projekt Sistem znanstvenih in tehnoloških informacij Jugoslavije in knjižnično- dokumentacijski informacijski sistem (SNTIJ/BIS), ki pa je leta 1991 razpadel.