Uvodnik št. 3, letn 9 revije OZ.
Sodelovanje med knjižnicami
Knjižnice po tradiciji dobro sodelujejo. Kljub vsem geografskim in političnim mejam in kljub odstopanjem posamičnih institucij knjižničarji neprestano načrtujejo in razvijajo bistvene standarde, norme in pravila, ki jih potem tudi upoštevajo.
Katalogizacijska pravila na Hrvaškem
Katalogizacijska praksa v Narodni in univerzitetni knjižnici v Zagrebu je zmeraj temeljila na znanih in priznanih pravilih za katalogiziranje, če omenimo le Pravila za popisovanje (z označenimi členi Pruskih inštrukcij in deloma drugih pravil) iz leta 1930, ki jih je za uporabo v Narodni knjižnici prilagodila Eva Verona.
Stare in redke knjige v sistemu COBISS.SR
V knjižnicah obravnavamo zbirke starih in redkih publikacij ter rokopisov (t. i. raritetne zbirke) na poseben način.
Primerjava formatov MARC 21 – UNIMARC – COMARC
Format MARC je namenjen shranjevanju in izmenjavi bibliografskih zapisov in sorodnih informacij v strojno čitljivi obliki. Zapis v formatu MARC vsebuje podatke ter navodila za interpretacijo teh podatkov.
Problemi pri povezovanju bibliografskih omrežij
Vzporedni (hkratni) dostop do več bibliografskih baz podatkov ali omrežij naj bi omogočal predvsem naslednje: 1. Hkratno iskanje in prikaz rezultatov za končnega uporabnika na skupnem iskalnem vmesniku; mogoč prikaz dvojnih zapisov ločeno ali skupaj. 2. Čim večjo ekonomičnost ponovne uporabe že obstoječih podatkov za namene lastnega katalogiziranja, ki ga izvaja katalogizator knjižnice.
Interoperabilnost – sodelovanje in konkurenca v prostoru knjižnic in informacijskih servisov
Ponudniki (proizvajalci) integriranih knjižničnih sistemov (ILS) lahko pripomorejo k učinkovitejšemu in uspešnejšemu knjižničnemu poslovanju, večji učinkovitosti knjižničnega menedžmenta in zagotavljanju boljših storitev knjižničnim uporabnikom.
Usposabljanje knjižničarjev za delo v sistemu COBISS
IZUM je začel usposabljati knjižničarje za delo v sistemu COBISS takoj po vzpostavitvi sistema vzajemne katalogizacije leta 1987.
Mobilnost študentov knjižnične in informacijske znanosti
Pomen znanosti in visokošolskega izobraževanja je v razvitih državah prav tako nesporen kot tudi potreba vlaganja v njun razvoj.
Mag. Tomaž Seljak, Mag. Marta Seljak, Branko Zebec, Dr. Tvrtko-Matija Šercar, Alojz Urbajs
V kronologiji Univerzitetne knjižnice Maribor so letnico 1984, ko so se povezali z Računalniškim centrom Univerze v Mariboru (RCUM) zaradi zagotovitve računalniške podpore pri izposoji, zapisali kot začetek svoje avtomatizacije.