Razvoj splošnega geslovnika COBISS.SI
Projekt Splošni geslovnik COBISS.SI (SGC) traja že od leta 2000. Pri njem sodelujejo Institut informacijskih znanosti (IZUM) in šest osrednjih specializiranih informacijskih centrov (OSIC-ev).
Projekt Splošni geslovnik COBISS.SI (SGC) traja že od leta 2000. Pri njem sodelujejo Institut informacijskih znanosti (IZUM) in šest osrednjih specializiranih informacijskih centrov (OSIC-ev).
Z novo verzijo spletnih bibliografij (V3.5) je pri bibliografskih enotah, za katere je ugotovljeno, da so vključene v Web of Science (WoS), dodana povezava do pripadajočega zapisa v WoS-u, izpisani pa so tudi podatki o citiranosti.
Udeleženci panela so na posebnem zasedanju v okviru konference COBISS 2006 obravnavali ključna vprašanja glede programov razvojne pomoči državam, v katerih je prisoten COBISS.Net.
Izhajajoč iz vodilne teme konference COBISS 2006 „Vloga knjižnic pri zagotavljanju bibliografskih kazalcev znanstvene, strokovne in pedagoške uspešnosti v visokošolskih in raziskovalnih organizacijah”, je IZUM v povezavi s Podonavsko rektorsko konferenco, ki ji predseduje mariborski rektor prof. dr. Ivan Rozman, ob zaključku konference organiziral posebno panelno razpravo z naslovom „Knjižnice za kakovostno univerzo”.
Uvodnik št. 3, letn. 11 revije OZ.
Informacijska tehnologija se razvija s faktorjem 1000 na vsakih 20 let, a vseeno smo šele na začetku njenega razvoja. Razvoj prinaša tudi velika tveganja in vseskozi se je treba zavedati, da visoka tehnologija zahteva visoko etičnost.
Elektronska izmenjava poslovnih dokumentov je znana in se uporablja že dolgo, pa tudi standard EDIFACT, ki takšne aktivnosti ureja, obstaja že nekaj časa. Zadnja leta se je ta standard bolj uveljavil tudi v procesih nabave knjižničnega gradiva in tudi v naših knjižnicah so že začeli odkrivati prednosti modernih tehnologij pri izmenjavi poslovnih dokumentov v nabavnih procesih.
V filozofiji informacij (Philosophy of Information – PI) sta bibliotekarstvo in informacijska znanost (Library and Information Science – LIS) pridobila ustrezen teoretični okvir. Glavni zagovornik PI je Lucian Floridi. Floridi pokaže, da je v digitalni dobi PI imperativ filozofije same in da je LIS uporabna PI. Obstaja manj stališč proti in več stališč za Floridijevo ugotovitev, da je LIS uporabna PI.
Rojenje bil leta 1961 v Hercegnovem, od koder se je preselil v Beograd, kjer je diplomiral iz filozofije. Delal je v Beogradu, Prištini in Budimpešti, od leta 2001 pa je upravnik Narodne biblioteke Srbije.
V okviru letošnjega strokovnega srečanja združenja ameriških knjižnic, ki je bilo v New Orleansu od 22. do 28. junija 2006, sem se najprej udeležila dvodnevne predkonference, ki jo je organizirala sekcija ALCTS (Association for Library Collections and Technical Services).