EDIFACT – nov način sodelovanja knjižnic in dobaviteljev gradiva
Elektronska izmenjava poslovnih dokumentov je znana in se uporablja že dolgo, pa tudi standard EDIFACT, ki takšne aktivnosti ureja, obstaja že nekaj časa. Zadnja leta se je ta standard bolj uveljavil tudi v procesih nabave knjižničnega gradiva in tudi v naših knjižnicah so že začeli odkrivati prednosti modernih tehnologij pri izmenjavi poslovnih dokumentov v nabavnih procesih. V programski opremi COBISS3 so funkcionalnosti v segmentu COBISS3/Nabava dopolnjene z možnostjo prenosa naročil med naročnikom in dobaviteljem z upoštevanjem standarda EDIFACT. Po prvih izkušnjah Centralne tehniške knjižnice (CTK) Univerze v Ljubljani, pobudnika za vpeljavo nove funkcionalnosti, ki se sicer trenutno uporablja le za naročanje knjižničnega gradiva v tujini, se bodo tudi nekatere druge funkcionalnosti, ki jih ponuja EDIFACT, dodale v programsko opremo COBISS3. Za knjižnice je prehod na novo tehnologijo preprost, poleg ekonomskih koristi pa ponuja tudi zanesljivost in sledenje trendom pri nabavi knjižničnega gradiva.
Ključne besede
- Leto: 2006
- Letnik (številka): 11 (3)
- Objavljeno: 30. 9. 2006
- Številka prispevka: /
Sorodne objave
SLAIF – Slovenska tovarna umetne inteligence
Slovenska tovarna umetne inteligence (SLAIF) predstavlja okolje za razvoj in uporabo umetne inteligence (UI), ki povezuje superračunalniške zmogljivosti, podatkovne vire, strokovno znanje in evropsko infrastrukturo EuroHPC. Namen projekta je pospešiti raziskave, inovacije in uvajanje rešitev UI v znanosti, gospodarstvu in javnem sektorju.
Dostopnost za ranljive skupine v Arhivu Republike Slovenije
Ena ključnih nalog v projektu e-ARH.si: ESS 2016-2020/2021 je bila zagotavljanje dostopnosti za ranljive skupine. Za dosego tega cilja smo v projektno ekipo vključili osebe z oviranostmi. V okviru tega projekta je bilo prilagojenih več kot 2100 tipsko različnih enot arhivskega gradiva, prav tako smo za ranljive skupine prilagodili spletne strani vseh šestih pokrajinskih arhivov.
Izzivi pristopov k izboljševanju spletne dostopnosti
Koncept spletna dostopnost podaja izhodišča za zagotovitev dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij za vse uporabnike, zlasti pa za osebe z različnimi oblikami oviranosti. Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij javnih organov (ZDSMA) iz leta 2018 predstavlja uredbo minimalne harmonizacije in je povzetek direktive EU. Čeprav je od sprejetja tega zakona minilo že nekaj let, je stanje v Sloveniji še vedno razmeroma nerazvito.
Spremljanje dolgov uporabnikov ter izterjava v splošnih knjižnicah: primer Mestne knjižnice Kranj
Mestna knjižnica Kranj je večja slovenska splošna knjižnica, ki se, tako kot večina slovenskih knjižnic, ukvarja tudi s terjatvami do svojih uporabnikov. Pri izterjavi dolgov smo vključili tudi zunanjega izvajalca, Agencijo za upravljanje terjatev Prohit. Pred izterjavo z zunanjim izvajalcem najprej v knjižnici izpeljemo vrsto postopkov, da dolgove izterjamo sami. Te redno spremljamo in dolžnike o njih obveščamo ter jih opominjamo.
COBIB.SI: prirast bibliografskih zapisov v letu 2020
V članku so podrobneje predstavljeni podatki o prirastu bibliografskih zapisov za leto 2020, in sicer na letni in mesečni ravni. V analizo smo vključili 185.518 bibliografskih zapisov iz baze COBIB.SI, ki jih je prispevalo 545 katalogizatorjev iz 247 knjižnic.
Namen in uporabnost Digitalnega repozitorija COBISS (dCOBISS)
IZUM je v letu 2020 izdal prvo verzijo Digitalnega repozitorija COBISS (dCOBISS), ki je samostojna spletna aplikacija, namenjena hranjenju in upravljanju digitalnih vsebin. Dostopna je vsem knjižnicam v sistemu COBISS in deluje po principih vzajemnega dostopa do objav v dCOBISS.
Uporabniška izkušnja v COBISS+
Uporabniška izkušnja postaja vse pomembnejši vidik kakovosti storitev, produktov in tudi bibliografskih informacijskih sistemov. Ker primanjkuje celovitih raziskav uporabniške izkušnje v bibliografskih informacijskih sistemih, smo v okviru projekta pripravili anketni vprašalnik, ki zajema vse ključne dimenzije in vidike uporabniške izkušnje ter upošteva specifike bibliografskih informacijskih sistemov.
COBIB.SI: prirast bibliografskih zapisov v letu 2019
V Sloveniji je v vzajemno katalogizacijo vključena 301 knjižnica, sodeluje pa 689 oseb z dovoljenjem za vzajemno katalogizacijo monografskih publikacij. S člankom prikažemo prirast bibliografskih in normativnih zapisov v COBIB.SI za leto 2019.
Zgodovinska vloga operacijskega sistema VMS pri razvoju COBISS-a
V prispevku se z nekaj zgodovinske distance spomnimo na razmere, ki so pripeljale do tega, da je operacijski sistem VMS postal podlaga za potrebe razvoja in implementacije nacionalnega vzajemnega bibliografskega sistema COBISS.
Digitalna humanistika: modna muha ali naš (bibliografski) vsakdan?
Članek predstavlja in analizira izbrane projekte in raziskovalne iniciative s področja digitalne humanistike, v katere so aktivno vključene knjižnice in druge dediščinske ustanove. Ti ambiciozni globalni projekti dopolnjujejo obstoječa znanja o splošnih in specifičnih družbenih in kulturnozgodovinskih fenomenih ter pisni kulturni dediščini z uporabo spletnih aplikacij in orodij ter kolaborativnega, lokacijsko neodvisnega raziskovalnega pristopa.
