30. 9. 2006
Bibliotekarstvo in informacijska znanost

Filozofija bibliotekarstva in informacijske znanosti: ali sta bibliotekarstvo in informacijska znanost v filozofiji informacij dokončno pridobila ustrezen teoretični dom?

Tvrtko-Matija Šercar

V filozofiji informacij (Philosophy of Information – PI) sta bibliotekarstvo in informacijska znanost (Library and Information Science – LIS) pridobila ustrezen teoretični okvir. Glavni zagovornik PI je Lucian Floridi. Floridi pokaže, da je v digitalni dobi PI imperativ filozofije same in da je LIS uporabna PI. Obstaja manj stališč proti in več stališč za Floridijevo ugotovitev, da je LIS uporabna PI.

Nadaljujte z branjem

30. 6. 2005
Bibliometrija, Bibliotekarstvo in informacijska znanost

Bibliometrija, scientometrija in informetrija

Boštjan Mur

V svojem komentarju k Šercerjevemu članku bi se rad osredotočil predvsem na poglavje Metode informacijske znanosti, v katerem avtor med drugim zapiše, da so bile »na stičišču informacijske znanosti in znanosti o znanosti razvite metode bibliometrije, scientometrije, ki se danes imenuje informetrija (informetrics)«, in pri tem navede dva vira.

Nadaljujte z branjem

31. 3. 2003
Bibliotekarstvo in informacijska znanost

Knjižničarstvo in tehnološki razvoj proti knjižnici brez knjig

Tvrtko-Matija Šercar

Poklic opredeljuje predvsem delo, ki ga človek opravlja v družbeni delitvi dela. Tradicionalni bibliotekarski poklic nima monopola nad delom, ki ga opravljajo digitalni bibliotekarji. V primeru digitalnih bibliotekarjev ne gre več za star poklic bibliotekarja, temveč za nov poklic, za katerega še nimamo ustreznega poimenovanja in tudi natančno ne vemo, kako se bo odvijala specializacija znotraj njega.

Nadaljujte z branjem