31. 3. 2007
Vloga ZBDS pri knjižničarski zakonodaji
V prispevku želimo opozoriti na pomembno vlogo knjižnic in knjižničarjev v informacijski družbi. Glede na prenizek status knjižničarske stroke je ena od možnosti povečanja njenega ugleda tudi knjižničarska zakonodaja.
31. 12. 2006
Repozitoriji učnega gradiva kot podpora Bolonjskemu procesu: pogled iz Hrvaške
Članek zagovarja tezo, da je uporaba novih učnih metod in vrednotenje uspešnosti akademskih ustanov neposredno odvisna od kakovosti učnih virov ter od pripomočkov in storitev, ki so na voljo učiteljem in študentom, pri čemer je treba sistemizirati sodelovanje učiteljev, pedagogov, knjižničarjev in informacijsko-(tele)komunikacijskih (IKT) strokovnjakov.
30. 9. 2006
Filozofija bibliotekarstva in informacijske znanosti: ali sta bibliotekarstvo in informacijska znanost v filozofiji informacij dokončno pridobila ustrezen teoretični dom?
V filozofiji informacij (Philosophy of Information - PI) sta bibliotekarstvo in informacijska znanost (Library and Information Science - LIS) pridobila ustrezen teoretični okvir. Glavni zagovornik PI je Lucian Floridi. Floridi pokaže, da je v digitalni dobi PI imperativ filozofije same in da je LIS uporabna PI. Obstaja manj stališč proti in več stališč za Floridijevo ugotovitev, da je LIS uporabna PI.
31. 12. 2005
Tematski portal za področje knjižničarstva in informatike
Uporabniki čeških knjižnic imajo pri pregledovanju večjega števila podatkovnih baz na razpolago enotni informacijski portal (UIG – The Univerzal Information Gateway). V pripravi so predmetni informacijski portali za različna strokovna področja.
30. 6. 2005
Bibliometrija, scientometrija in informetrija
V svojem komentarju k Šercerjevemu članku bi se rad osredotočil predvsem na poglavje Metode informacijske znanosti, v katerem avtor med drugim zapiše, da so bile »na stičišču informacijske znanosti in znanosti o znanosti razvite metode bibliometrije, scientometrije, ki se danes imenuje informetrija (informetrics)«, in pri tem navede dva vira.
30. 6. 2005
Bibliometrija, scientometrija in informetrija: trije izrazi ena metoda?
V 1. zvezku 10. letnika časopisa Organizacija znanja (OZ) je bil objavljen moj članek Ali Slovenija noče informacijske znanosti?.
31. 3. 2005
Ali Slovenija noče informacijske znanosti?
Čeprav je zaznamovala informacijsko dobo in družbo, informacijske znanosti ni niti v šifrantu raziskovalnih ved, področij in podpodročij Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) niti Statističnega urada Republike Slovenije (SURS).
31. 3. 2005
Izzivi izobraževanja knjižničarjev
Na znanstvenem srečanju Knjižnice v 21. stoletju je bila sprejeta vizija knjižnice tretjega tisočletja. V središču njene prihodnje vloge je ustrezno izobražen knjižničar. V Srbiji smo s specializiranim knjižničarskim izobraževanjem pričeli že leta 1948, leta 1963 pa se je začelo izvajati tudi na Filološki fakulteti v Beogradu.
31. 12. 2004
Historical Studies in Information Science
G. Woledge je leta 1983 v časopisu Journal of Documentation objavil članek pod naslovom Historical Studies in Documentation. “Bibliography” and “Documentation”: Words and Ideas,1 v katerem piše o usodi besede dokumentacija in prikazuje definicije dokumentacije P. Otleta, F. D. Duyvisa, S. L. Bradforda, Th. Bestermana, J. H. Shere, A. N. Groscha.
30. 9. 2004
Mobilnost študentov knjižnične in informacijske znanosti
Pomen znanosti in visokošolskega izobraževanja je v razvitih državah prav tako nesporen kot tudi potreba vlaganja v njun razvoj.
