Družboslovje in humanistika

Védenje v vedênju

Avtor v svojem prispevku prikaže problem znanstvenega definiranja človeškega vedenja skozi relacijo med vedenjem in telesom na eni ter družbenimi pravili na drugi strani. Znanstvene razlage človeškega vedenja operirajo bodisi z biološkim, fiziološkim oziroma medicinskim pojmovanjem telesa, ki determinira vedenjske vzorce bodisi z družbenimi, kulturnimi oziroma duhovnimi bitnostmi.

Nadaljujte z branjem

Z analizo podatkovnih baz do trajnih informacij o znanosti: odkrivanje raziskovalnega polja

Podatkovne baze so več kot le registri bibliografskih informacij, saj vsebujejo tudi informacije o zgodovini raziskav. Raziskave podatkovnih baz zajemajo pet sestavin: upravljanje, uporabo, analizo, zgodovino/sociologijo in metodologijo/epistemologijo. Razlikujemo strukturalni in sociološki pogled na podatkovne baze.

Nadaljujte z branjem

ERIH – evropski referenčni seznam za humanistične vede

V eni od prejšnjih številk časopisa OZ smo opozorili na nastajanje Evropskega raziskovalnega prostora – ERA (European Research Area) in Globalnega raziskovalnega prostora – GLOREA (Global Research Area) [1], v tem prispevku pa bomo opozorili slovensko znanstveno javnost na razvoj Humanističnih ved v evropskem raziskovalnem prostoru – HERA (Humanities in the European Research Area) in na nastanek Evropskega referenčnega seznama za humanistične vede – ERIH (European Reference Index for the Humanities).

Nadaljujte z branjem

Migracije in medkulturni odnosi

Prispevek je predelano predavanje na mednarodni konferenci COBISS 2007 v novembru 2007 v Mariboru, ki je bila posvečena evropskemu letu medkulturnega dialoga. Je spodbuda za razmišljanje o prevladujočem razumevanju sveta in ljudi, ki izhaja iz homogenih nacionalnih enot in enodimenzionalnih identitet, kljub temu da je realnost povsem drugačna in ne obstajajo ne homogene nacionalne države in ne preproste, na etnično ali nacionalno čistost zvedene, individualne identitete.

Nadaljujte z branjem