Avtor uvaja strokovni izraz “digiteka” kot ustreznejše poimenovanje za “digitalno” knjižnico. Predstavljene so funkcionalne in nefunkcionalne zahteve za ocenjevanje in izbor programske opreme na globalnem tržišču tovrstnih proizvodov, ki podpira vzpostavljanje, vzdrževanje in prezervacijo digiteke.
Okroglo mizo je organiziral IZUM s soglasjem Slovenske škofovske konference na gradu Betnava v Mariboru, 26. maja 2006.
Fondacija založbe Bertelsmann je podprla Zvezo nemških bibliotekarskih društev pri pripravi in izidu študije Knjižnice 2007 – Strateški koncept nemškega knjižničarstva (Bibliothek 2007 – Strategiekonzept, Verlag Bertelsmann Stiftung, 2004, Gütersloh; www.bibliothek2007.de), ki so jo izpeljali Gabriele Berger, Albert Bilo, Birgit Dankert, Christof Eichert, Arend Fleming, Anja Friese, Christien Hasiewicz, Barbara Lison, Elisabeth Niggemann, HansJoachim Waetjen, Bettina Widau ob organizacijski podpori Booz Allen & Hamilton.
Poročilo o avtomatizaciji avstrijskih knjižnic zajema povezovanje v okviru OBV.SG, konzorcij za nabavo e-gradiva, digitalizacijo knjižničnega gradiva, trajno arhiviranje, povezovanje institucij KAM (knjižnice, arhivi, muzeji).
V državno informacijsko mrežo Slovaške je vključenih več kot 6.000 knjižnic, ki so naredile velik napredek v smeri integriranega kooperativnega sistema in izgradnje centralnega kataloga.
Matične naloge v Republiki Srbiji opravljajo Narodna knjižnica Srbije (NBS), Knjižnica Matice srbske (BMS), Univerzitetna knjižnica Svetozar Marković v Beogradu (UBSM) skupaj s še 27 občinskimi in mestnimi knjižnicami.
Leta 2004 je češka vlada sprejela Koncept uvajanja interneta v knjižnice in v tem letu je imelo dostop do interneta 2.121 knjižnic, brez dostopa pa je bilo 3.864 knjižnic. Od leta 2000 teče program Knjižnične javne informacijske službe, ki je bistven za avtomatizacijo čeških knjižnic.
Do leta 1992 so bile nekatere črnogorske knjižnice vključene v knjižnični informacijski sistem Zveznega komiteja za znanost, tehnologijo in informatiko, ki ga je gradil IZUM. Kasneje sta Centralna narodna knjižnica Đurđe Crnojević s funkcijo nacionalke in Univerzitetna knjižnica v Podgorici uporabljali programsko opremo COBISS.
Poleg Nacionalne in univerzitetne knjižnice sv. Klimenta Ohridskega (NUB) obstaja v Makedoniji mreža okrog 200 knjižnic. Prvi začetki avtomatizacije knjižnic segajo v leto 1977, resne korake pa predstavlja vključitev v projekt Sistem znanstvenih in tehnoloških informacij Jugoslavije in knjižnično- dokumentacijski informacijski sistem (SNTIJ/BIS), ki pa je leta 1991 razpadel.
Žalostna prelomnica v delovanju Narodne in univerzitetne knjižnice Bosne in Hercegovine (NUB BiH) je leto 1992, ko je bila knjižnica v vojni požgana. Odtlej tečejo prizadevanja za njeno obnovo, ki jo podpirajo mednarodne organizacije.