Zbirka dokumentov, ki jo najdemo na spletnem naslovu komiteja PITAC (President’s Information Technology Advisory Committee) http://www.hpcc.gov/pitac/, je neka vrsta digitalne knjižnice.
Sezona konferenc.
V Berlinu je od 1. do 9. avgusta 2003 potekala letna konferenca IFLA pod naslovom Access Point Library: Media – Information – Culture (Knjižnica kot vstopna točka: mediji – informacije – kultura).
Letošnja, že 32. letna konferenca (32nd LIBER Annual General Conference Extending the Network: libraries and their partners) združenja evropskih raziskovalnih knjižnic LIBER (Ligue des Bibliothèques Européennes de Recherche, http://www.kb.dk/guests/intl/liber/) se je odvijala v Rimu, v prostorih Bibliotece nazionale centrale (http://www.bncrm.librari.beniculturali.it).
Konferenca ALA 2003 je potekala v Torontu, od 19. do 25. junija. Obiskalo jo je 17.500 udeležencev (knjižničarjev, učiteljev, pisateljev, založnikov in posebnih gostov).
Prehod v elektronsko obliko publiciranja odpira in postopoma zaostruje vprašanje ohranjanja elektronskih virov, ki so dokaj neobstojni. Ohranjanje elektronskih virov je bilo do sedaj dokaj neuspešno, zato se poizkuša z elektronskimi arhivi, ki so sposobni ohranjati elektronske vire.
Tempusov projekt JEP 16059/2001 Izgradnja kooperativne knjižnične mreže visokošolskih knjižnic v Srbiji bo mrežo univerzitetnih in fakultetnih knjižnic organiziral v enoten sistem, ki bo zagotavljal boljše pogoje za izmenjavo podatkov, racionalno nabavo v knjižnicah in boljši dostop do publikacij znotraj in zunaj Srbije.
Konferenca ALA 2002 je potekala v Atlanti, od 13. do 19. junija. Organizatorji so pričakovali preko 20.000 obiskovalcev (knjižničarjev, učiteljev, pisateljev, založnikov in posebnih gostov).
Velike spremembe v knjižničarstvu, ki so jih sprožile velike spremembe v pričakovanjih, demografskih značilnostih in izobraževalnih potrebah uporabnikov knjižnic, spreminjajoče se pojmovanje vrednosti in pomembnosti informacij skupaj z novimi, naprednimi tehnologijami, ki jih uporabljajo v knjižnicah, dramatično in nezadržno spreminjajo tudi vlogo knjižničarjev.
V članku predstavljam diplomsko nalogo z naslovom Razvoj in pomen knjižnice Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, ki sem jo zagovarjal na Oddelku za bibliotekarstvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Rad bi poudaril, da tako kot druge skupine uporabnikov s posebnimi potrebami tudi slepi in slabovidni od zaposlenih v knjižnicah pričakujejo nekaj več pozornosti in pomoči, zato podajam nekaj osnovnih podatkov o potrebah in posebnostih slepih in slabovidnih uporabnikov ter njim prilagojenih knjigah in tehnikah branja.