Ali gre za spremembo paradigme znanstvenega komuniciranja? Primer elektronskih znanstvenih časopisov s področja informacijske znanosti in knjižničarstva (1. del od 2 delov)

Tvrtko-Matija Šercar, Bojan Oštir, Anka Rogina
Prenesi PDF

Do pojava elektronskega publiciranja se je znanstveno komuniciranje skoraj 400 let razvijalo v smeri, ki jo je tehnološko določal tisk na papirju. Hiter razvoj online elektronskega publiciranja v zadnjem desetletju 20. stoletja je prinesel možnosti cele vrste sprememb, predvsem pa znanstvenih časopisov in člankov, kar spreminja tudi dosedanjo paradigmo znanstvenega komuniciranja. Med znanstvenimi časopisi s področja informacijske znanosti in knjižničarstva je bilo 55 časopisov, ki so imeli leta 1997 faktor vpliva večji od 0. Ugotovljeni so njihovi online elektronski dvojniki, ponudniki, pogoji uporabe in dostopnost za uporabnike v Sloveniji. Online elektronsko verzijo je imelo 36 časopisov (66 odstotkov).

Ključne besede
časopis | članek | informacijska znanost | knjižničarstvo | paradigma znanstvenega komuniciranja | publiciranje na papirju | publiciranje online elektronsko | znanstveno komuniciranje

Sorodne objave

Iskalno okno
3. 4. 2023
Bibliotekarstvo in informacijska znanost

Online javno dostopni katalogi in sistemi za odkrivanje informacij

David Wells

    Članek predstavlja pregled računalniških kataložnih sistemov, zasnovanih za uporabo v knjižnicah. Sisteme za odkrivanje informacij vidi na isti poti kot starejše online javno dostopne kataloge (OPAC), ki jih bodo sčasoma nadomestili, tako glede tehnološkega razvoja kot uporabniških scenarijev. Oriše zgodovino online javno dostopnih katalogov in sistemov za odkrivanje informacij od njihovega izvora v avtomatizaciji knjižnic v šestdesetih letih prejšnjega stoletja vse do danes in razišče glavne tehnične standarde, ki so se oblikovali skozi razvoj.

    Nadaljujte z branjem

    30. 5. 2012
    Bibliotekarstvo in informacijska znanost

    Plaidoyer za prenovljeno teorijo informacij

    Tvrtko-Matija Šercar

      Informacije so del “spektruma” podatki-informacije-znanje-modrost (PIZM). “Spektrum” je v optiki pramen mavričnih barv, ki nastane pri prehodu bele svetlobe skozi stekleno prizmo. Spoznanja številnih znanosti, povezana s podatki, informacijami, znanjem, razumevanjem pomena, spominom, inteligenco, zavednim in modrostjo terjajo prenovljeno teorijo informacij, ki naj bi bila splošno veljavna in uporabna.

      Nadaljujte z branjem