Elektronska izmenjava poslovnih dokumentov je znana in se uporablja že dolgo, pa tudi standard EDIFACT, ki takšne aktivnosti ureja, obstaja že nekaj časa. Zadnja leta se je ta standard bolj uveljavil tudi v procesih nabave knjižničnega gradiva in tudi v naših knjižnicah so že začeli odkrivati prednosti modernih tehnologij pri izmenjavi poslovnih dokumentov v nabavnih procesih.
V filozofiji informacij (Philosophy of Information – PI) sta bibliotekarstvo in informacijska znanost (Library and Information Science – LIS) pridobila ustrezen teoretični okvir. Glavni zagovornik PI je Lucian Floridi. Floridi pokaže, da je v digitalni dobi PI imperativ filozofije same in da je LIS uporabna PI. Obstaja manj stališč proti in več stališč za Floridijevo ugotovitev, da je LIS uporabna PI.
Metapodatki so se v knjižničarstvu uporabljali še v času listkovnih knjižnih katalogov, z avtomatizacijo knjižnic in razvojem formatov MARC pa so metapodatkovne sheme dobile pomembno vlogo pri najrazličnejših funkcijah knjižnične prakse.
Avtor uvaja strokovni izraz “digiteka” kot ustreznejše poimenovanje za “digitalno” knjižnico. Predstavljene so funkcionalne in nefunkcionalne zahteve za ocenjevanje in izbor programske opreme na globalnem tržišču tovrstnih proizvodov, ki podpira vzpostavljanje, vzdrževanje in prezervacijo digiteke.
V članku predstavljamo servis Google Scholar in povezavo med njim in vzajemno podatkovno bazo podatkov COBIB.SI.
Čeprav je obveščenost od nekdaj ključna za človekovo preživetje, je s silnim porastom informacijske dejavnosti stopila povsem v ospredje in lahko utemeljeno govorimo o obveščevalni revoluciji.
Politiko EU glede informacijske družbe moramo razdeliti na dve obdobji: prvo, od leta 1994 do 1999, označuje ime Bangemann in začrtana evropska pot v informacijsko družbo; drugo, po letu 1999, označuje ime Prodi in ukrepanje v smeri informacijske družbe za vse ljudi.
V zadnjih letih se je zelo razmahnila tehnologija radiofrekvenčne identifikacije RFID, ki je zasnovana na nosilcih informacij – transponderjih, katerih vsebino je možno odčitati in spreminjati na daljavo.
Na spletu najdemo več slovarjev za različna področja, v katerih so posamezni pojmi (besede, izrazi) opisani/razloženi z drugimi pojmi iz slovarja. S tem je določen slovarski graf nad pojmi. Kot primer smo vzeli slovar ODLIS (Online Dictionary of Library and Information Science), ki je na spletu prostodostopen.
V prispevku so opisane osnovne značilnosti in možnosti uporabe sistemske strežniške programske opreme Windows Small Business Server 2003, ki jo je proti koncu leta 2003 izdal Microsoft in predstavlja celovito rešitev na področju informacijske infrastrukture predvsem v manjših okoljih.